Jedro

Naročnikov tožbeni zahtevek za plačilo stroškov, ki bodo potrebni za odpravo napake, ima naravo jamčevalnega in ne odškodninskega zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (1. odst. II. točke izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških postopka tožene stranke v zvezi s pritožbi se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora toženec plačati tožniku znesek 1.816.780,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.5.1998 dalje ter pravdne stroške v znesku 377.248,00 SIT. V presežku je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Odločilo je tudi o toženčevem nasprotnem tožbenem zahtevku, ta odločitev pa je pravnomočna. Proti sodbi (1. odst. točke II izreka) se pritožuje toženec, uveljavlja vse tri pritožbene razloge in sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev sodbe. Sodišče bi moralo z zaslišanjem strank in prič ugotoviti, za kakšen način odprave napak sta se stranki dogovorili. Tožnik namreč v tožbi zatrjuje, da izvajalec napak ni odpravil v dogovorjenem roku, pritožnik pa trdi, da je napake hotel odpraviti, pa mu je tožnik to preprečil. Tožnik je soglašal, da toženec napake odpravi, zamuda roka za odpravo ima druge pravne posledice kot odklonitev odprave. Sodišče je preseglo meje svojih pooblastil, ker se je spustilo v oceno, ali so ugotovljene napake tolikšne, da je delo neuporabno in to mimo tožnikovih tožbenih navedb. Za pravilno odločitev bi bilo potrebno ugotoviti grajane napake v času nastanka oziroma najkasneje do takrat, ko je bil pritožnik le-te pripravljen po obvestilu prvič sanirati. Če sodišče tožniku prizna odškodnino, bi ta morala biti izračunana na dan izdaje sodbe. Toženec ne more nositi odgovornosti za vso dotedaj nastalo škodo, še manj pa zamudne obresti za čas več kot enega leta pred izdajo sodbe. Sodišče bi moralo najprej ugotoviti, za kakšne napake gre, kakšen je bil dogovor glede odprave napak, ali je tožnik postavil izvajalcu rok za odpravo napak in kdaj je ta rok potekel. Predlaga razveljavitev sodbe. Pritožba je utemeljena. Iz tožbenih navedb tožeče stranke izhaja, da kot naročnik uveljavlja zahtevek za plačilo zneska, ki je potreben za odpravo napak pri izvršenem poslu tožene stranke na tožnikovi hiši v S. (izdelava ometov etaže, fasadnega ometa - teranova, tlakov, stopnic, elektrojaška, stebrov in lokov zidov), od prevzemnika posla (čl. 600 Zakona o obligacijskih razmerjih in nadaljnji). Pri tem tožeča stranka niti v tožbi niti v nadaljnjih navedbah ne konkretizira, za katere oziroma kakšne napake gre, to pa tudi ne izhaja iz dogovora z dne 25.11.1995 med pravdnima strankama (priloga A2). Zato bo morala tožeča stranka nevesti, katere napake so bile ugotovljene in grajane dne 25.11.1995. Ker sta se stranki dogovorili, da napake oziroma pomanjkljivosti toženec odpravi, verjetno ne more biti dvoma, da gre za odpravljive napake (to izhaja tudi iz mnenja izvedenca). V zvezi z odpravljanjem napak pa 1. odst. 620. čl. ZOR nalaga naročniku, da je dolžan prevzemniku dovoliti, da napako odpravi. Iz dejanskih tožbenih navedb izhaja, da toženec v danem roku napak ni odpravil (2. odst. 620. čl. ZOR). V takšnem primeru pa lahko tožnik po svoji izbiri bodisi odpravi napake na prevzemnikov račun bodisi zniža kupnino bodisi razdre pogodbo (3. in 4. odst. 620. čl. ZOR). Prva izmed jamčevalnih sankcij, ki se jih lahko posluži naročnik, pride v poštev tudi takrat, ko naročnik sam napake še ni odpravil in zahteva s tožbo plačilo stroškov, ki so potrebni za odpravo napake. Očitno gre v obravnavanem primeru glede na trditveno podlago tožbe za slednjo situacijo in za jamčevalni in ne odškodninski zahtevek tožeče stranke, čeprav ga stranki in sodišče tako poimenujejo (primerjaj 5. odst. 620. čl. ZOR - ne gre za škodo, ki jo predstavljajo stroški za odpravo napak, marveč za škodo, ki je nastala zaradi napake v prevzemnikovem delu). V zvezi s citirano pravno podlago oziroma opredelitvijo tožbenega zahtevka tožeče stranke dejstva, ki so pomembna za presojo utemeljenosti tožnikovega tožbenega - jamčevalnega zahtevka, v postopku pred prvim sodiščem niso bila popolno ugotovljena in tej pritožbeni graji je potrebno pritrditi. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče z izvedbo dokazov, ki sta jih predlagali obe pravdni stranki (zaslišanje prič, zaslišanje strank), ugotoviti, katere in kakšne napake so bile ugotovljene in grajane (v zvezi s prilogo A2), ali gre za odpravljive napake (glej razloge tudi v tej odločbi), ali je bil dogovorjen primeren rok za odpravo napak, ali je toženec ta rok prekoračil. V zvezi s slednjim bo moralo zavzeti stališče do ugovora tožene stranke, da je grajanje napake hotel odpraviti v dogovorjenem roku, a je tožnik kot naročnik posla to odklonil. Potem, ko bo sodišče v nakazani smeri ugotovilo pravnorelevantna dejstva, bo moralo o zahtevku tožeče stranke ponovno odločiti in navesti tudi predpise, na katere bo oprlo svojo odločitev. Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo po določbi 355. čl. ZPP. Odločitev o stroških postopka tožene stranke v zvezi s pritožbo temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.