Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba in sklep II Cp 800/2013

ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.800.2013 Civilni oddelek

izbris iz registra prebivalcev izbris iz registra stalnega prebivalstva protipravno ravnanje premoženjska škoda zastaranje začetek teka zastaranja nastanek škode zapadlost odškodninske terjatve seznanjenost s škodo in storilcem
Višje sodišče v Ljubljani
12. junij 2013

Povzetek

Sodba obravnava vprašanje začetka teka zastaralnega roka za uveljavitev odškodninskega zahtevka, ki izhaja iz zavrnitve prošnje za sprejem v državljanstvo. Pritožnik trdi, da je odločitev državnih organov arbitrarna, kar bi moralo vplivati na začetek teka zastaralnega roka. Sodišče je delno ugodilo pritožbi in razveljavilo odločitev o stroških, medtem ko je v preostalem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
  • Zastaranje odškodninskega zahtevkaKdaj začne teči zastaralni rok za uveljavitev odškodninskega zahtevka, ki izhaja iz zavrnitve prošnje za sprejem v državljanstvo?
  • Arbitrarna odločitev državnih organovAli je bila odločitev državnih organov o zavrnitvi prošnje za sprejem v državljanstvo arbitrarna in kako to vpliva na pravico do odškodnine?
  • Obrazložitev stroškovAli je bila odločitev o stroških postopka ustrezno obrazložena?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pritožnikovo prizadevanje, da bi v postopkih s pravnimi sredstvi dokazal arbitrarnost odločitve o zavrnitvi njegove prošnje za sprejem v državljanstvo, sodi v okvir prizadevanj za zmanjševanje škode in ne more vplivati na presojo o pričetku teka zastaralnega roka.

Uveljavljana škoda je posledica zavrnitve prošnje za sprejem v državljanstvo in posledičnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. To je bila odločilna okoliščina za presojo, kdaj je pričel teči zastaralni rok za uveljavitev zatrjevane škode.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se v stroškovnem delu (II. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Sicer se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 22.814 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in tožniku naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka.

2. Tožnik je vložil pritožbo iz vseh razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izpodbijana sodba se opira na odločbo VS RS z dne 10. 9. 2012, ki je napačna. Za presojo, kdaj je pričel teči subjektivni zastaralni rok, je odločilno, kdaj je imel tožnik vse možnosti za vložitev odškodninskega zahtevka, to pa se je zgodilo s prejemom odločbe Ministrstva za notranje zadeve 1. 6. 2000. Stališče izpodbijane sodbe, da ta odločba ni vplivala na tek zastaralnega roka in da je odločilno, da tožnikov zahtevek izvira iz dokončne zavrnitve prošnje za sprejem v državljanstvo in izbrisa iz registra prebivalstva, je napačno. V postopku sprejema v državljanstvo je dokazal, da je bilo odločanje državnih organov arbitrarno in je močno presegalo diskrecijsko pravico ter da je bilo v tem postopku kršeno načelo enakega varstva pravic. Bil je dolgo bitko, da je to dokazal. Mogoče je šteti, da je za škodo, ki mu je nastala, izvedel z izdajo odločbe 1. 6. 2000. Res je sicer, da mu je ta nastajala ves čas od leta 1994, tj. od odločitve o zavrnitvi vloge za sprejem v državljanstvo. Ker pa tožnik ni mogel vedeti, koliko časa bo trajal postopek, bi bilo nerazumno pričakovati, da da bi v celotnem obdobju devetih let vlagal odškodninske zahtevke. Do izdaje odločbe o sprejemu v državljanstvo, najmanj pa do odločbe US RS Up-187/97 z dne 4. 11. 1999 ni mogel vedeti za vse okoliščine, ki utemeljujejo toženkino odškodninsko odgovornost. Izpostaviti je treba, da je ves čas od vložitve zahteve za sprejem v državljanstvo v letu 1991 aktivno ravnal in si prizadeval, da bi preprečil okoliščine, ki mu zaradi nepridobitve državljanstva povzročajo škodo. Te navedbe so v izpodbijani sodbi ostale prezrte. Napačno je tudi stališče izpodbijane sodbe, da še ni pravne podlage, ki bi tožniku omogočila uspešno uveljavljanje zahtevka. Prezrta je ostala bistvena okoliščina, da tožnik ni ti. "izbrisani" državljan. Tožnik je prosil za sprejem v državljanstvo, pa njegovi prošnji zaradi napačnih odločitev toženkinih organov ni bilo ugodeno. Tožnikov položaj je zato moč primerjati z neupravičeno priprtimi in zaprtimi. V odločitvi o stroških, s katero so mu bili naloženi nesorazmerno visoki stroški, ni navedeno, kaj ti stroški obsegajo in kako so bili odmerjeni, ter je zato ni mogoče preizkusiti. Tožnik predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena glede odločitve o stroških postopka, sicer pa ni utemeljena.

5. O tožnikovem zahtevku za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo in za del premoženjske škode, ki ju je tožnik uveljavljal v tej pravdi, je bilo že odločeno. Vrhovno sodišče je ugodilo toženkini reviziji in pravnomočno sodbo v delu, v katerem je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno (1), spremenilo tako, da je ta del tožbenega zahtevka zavrnilo (sodba II Ips 11/2008 z dne 10. 9. 2012). Zavzelo je stališče, - da zastaranje začne teči, ko ima oškodovanec ob običajni vestnosti možnost izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek, in da je pri tem odločilno oškodovančevo zavedanje o ravnanju storilca v zunanjem svetu, ne pa o pravni oceni (protipravnosti) storilčevega ravnanja, - da škoda, ki jo zatrjuje tožnik, izvira iz dokončne zavrnitve njegove prošnje za sprejem v državljanstvo v letu 1994 oziroma njegovega takratnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva in da zato odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 1. 6. 2000 ne vpliva na tek zastaralnega roka, - da trajanje postopka sprejema v državljanstvo samo po sebi ni moglo povzročiti zatrjevane škode, temveč je zaradi svoje vsebine (delno in posredno) vplivalo le na njen končni obseg, škode, ki bi jo samostojno povzročilo predolgo trajanje postopka odločanja o vlogi za sprejem v državljanstvo, pa tožnik ni ustrezno zatrjeval oziroma opredelil, - da terjatev za škodo zaradi izgube ali zmanjšanja osebnega dohodka ne spada med občasne terjatve, ki zastarajo ob dospelosti vsake posamezne dajatve, ampak teče od dne, ko je oškodovanec izvedel za škodo in za povzročitelja, pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode pa je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pretrga zastaranje, - da je tožnik že v upravnem sporu zoper dokončno odločbo o zavrnitvi prošnje za sprejem v državljanstvo imel možnost zahtevati povrnitev škode, ki mu je bila povzročena z izvršitvijo izpodbijanega akta.

6. Z izpodbijano sodbo je odločeno o zahtevku za povrnitev premoženjske škode v skupni višini 19.523,84 EUR. Zatrjevano škodo predstavljajo izgubljeni dohodek v letu 2000, vrednost certifikata, ki so ga dobili državljani Republike Slovenije na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, uveljavljenega v decembru 1992, in stroški upravnih in sodnih postopkov, nastali v letih 1994 do 1997 (2). Ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča, zavzetih v odločbi II Ips 11/2008, in ugotovitvi, da je bila tožnikova vloga za sprejem v državljanstvo dokončno zavrnjena z odločbo z dne 2. 8. 1994, izpodbijana sodba zavzema stališče, da je zahtevek po tožbi, vloženi 10. 10. 2000, zastaran.

7. V pritožbi ni argumenta, na katerega ne bi bilo odgovorjeno že v odločbi II Ips 11/2008 in ki bi nudil podlago za drugačno odločitev, kot jo je sprejelo Vrhovno sodišče. Razlogi za neutemeljenost pritožnikovega stališča, da je zastaralni rok pričel teči s prejemom odločbe Ministrstva za notranje zadeve 1. 6. 2000, so povzeti v 5. točki te obrazložitve. Vrhovno sodišče je tudi zavzelo stališče, da je za pričetek teka zastaralnega roka odločilno oškodovančevo zavedanje o ravnanju storilca v zunanjem svetu, ne pa o pravni oceni (protipravnosti) storilčevega ravnanja. Pritožnikovo prizadevanje, da bi v postopkih s pravnimi sredstvi dokazal arbitrarnost odločitve o zavrnitvi njegove prošnje za sprejem v državljanstvo, sodi v okvir prizadevanj za zmanjševanje škode in ne more vplivati na presojo o pričetku teka zastaralnega roka. Do drugačne odločitve v zadevi ne more privesti niti pritožnikovo stališče, da je njegov položaj drugačen od položaja ti. "izbrisanih". Škoda, ki jo uveljavlja, je posledica zavrnitve prošnje za sprejem v državljanstvo in posledičnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. To je bila odločilna okoliščina za presojo, kdaj je pričel teči zastaralni rok za uveljavitev zatrjevane škode. Odgovor na vprašanje, ali so vse osebe, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, v enakem položaju, za odločitev o pričetku teka zastaralnega roka ni pomemben.

8. Utemeljen pa je pritožbeni očitek o pomanjkljivi obrazložitvi odločitve o stroških postopka. Pritožbeno sodišče se strinja, da odločitve, v kateri je navedeno le, da ti stroški znašajo 4.995,56 EUR in da gre za stroške odgovora na tožbo ter narokov in za materialne stroške, ni mogoče preizkusiti. Sodna praksa sprejema kot še zadostno obrazložitev odločitve o stroških (po višini), ki le na kratko povzema priznane stroškovne postavke, hkrati pa se sklicuje na stroškovnike v spisu, v katerih je označeno, kateri priglašeni stroški so bili upoštevani in kateri ne. Tako stališče je sprejemljivo, ker gre za odločitev o stranski terjatvi. Ne glede na to mora biti tudi ta odločitev obrazložena v taki meri, da jo je mogoče preizkusiti. Pritožnik utemeljeno opozarja, da podrobnejšo obrazložitev stroškovne odločitve narekuje tudi zelo visok znesek stroškov. Izpodbijana sodba ne odkazuje na stroškovnike v spisu. Iz pregleda spisa je sicer mogoče zaključiti, da gre za stroškovnika na l. št. 131 in 216, vendar že površen pregled označenih postavk pokaže, da so kot priznane označene tudi postavke, ki niso navedene med priznanimi postavkami v sodbi (posveti s stranko, obvestila stranki). Priznanje vseh postavk – tudi tistih, ki so po utrjeni razlagi Odvetniške tarife vključene v druga, posebej ovrednotena opravila – vzbuja dvom, da sta bila stroškovnika preizkušena s potrebno skrbnostjo.

9. Ker v zvezi z odločitvijo o glavni stvari niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Po ugotovitvi, da je odločitev o stroških pomanjkljivo obrazložena, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in odločbo o stroških razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

10. Ker tožnik s pritožbo o glavni stvari ni uspel, sam krije stroške, nastale z njeno vložitvijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) S pravnomočno sodbo je bilo ugodeno zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode v višini 5.000.000 SIT (sedaj 20.864,63 EUR) in za povrnitev premoženjske škode zaradi izgube dohodka v obdobju od 10. 10. 1997 do vložitve tožbe v višini 4.329.226,40 SIT (sedaj 18.065,54 EUR).

(2) Nazadnje nastali uveljavljeni strošek je strošek za vložitev ustavne pritožbe zoper odločbo VS RS U 1312/94 z dne 6. 2. 1997, glede katerega sicer ni navedeno, kdaj je nastal, glede na to, da je treba ustavno pritožbo vložiti v 60 dneh od vročitve posamičnega akta (52. člen Zakona o ustavnem sodišču), pa je utemeljen sklep, da je nastal pred 10. 10. 2007.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia