Jedro

Zakonska določba iz prvega odstavka 351. člena ZOR, da je prenovitev brez učinka, če je prejšnja obveznost nična, ali je ugasnila, pomeni ničnost prenovitve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženka mora v 15 dneh povrniti tožniku 284,80 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo 23.1.1995 sklenili zapustnica (stara mati pravdnih strank) in toženka (tožnikova sestra). Tožbeni zahtevek je utemeljeval s trditvami, da ob sklepanju pogodbe ni bilo osnovne predpostavke, saj je zapustnica že pred tem toženki izročila vse svoje nepremično premoženje z izročilno pogodbo in dodatkom k njej, pa tudi, da je bila sporna pogodba sklenjena v nasprotju z moralo z edinim namenom, da tožnik v zapuščinskem postopku po stari materi na podlagi vstopne pravice po prej umrlem njenem sinu in svojem očetu ne bi dobil ničesar.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je sprejelo toženkino razlago, da sporna pogodba pomeni prenovitev (novacijo) prej sklenjene pogodbe in da je zato veljavna tudi glede dogovora pogodbenic, da zapustnica preklicuje v prejšnji pogodbi izgovorjeno obveznost toženke do tožnika (o "prevzemu dedne pravice, ki pripada tožniku").

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku. Presodilo je, da niso izpolnjeni pogoji za novacijo, ker je bila v času sklepanja sporne pogodbe obveznost izročevalke iz izročilne pogodbe že izpolnjena, torej je ni bilo mogoče prenoviti. Zatrjevana prenovitev je brez učinka (prvi odstavek 351. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) ali z drugimi besedami nična.

4. Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se tožnikova pritožba zavrne in potrdi prvostopenjska sodba. Trdi, da pritožbeno sodišče ni navedlo nobenega razloga za ničnost pravnega posla. Zmoten je zaključek, da je obveznost iz prejšnje izročilne pogodbe prenehala, saj njen predmet ni bil le prehod premoženja na toženko, ampak tudi toženkina obveznost do izročevalke, ki pa ni prenehala. Zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih oziroma njihove nejasnosti in medsebojnega nasprotja je podana bistvena kršitev pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Razlogi, ki jih sodišče navaja za ničnost, to niso, saj prvi odstavek 351. člena ZOR določa le, kdaj je prenovitev brez učinka, kar pa ni enako ničnosti. Tudi pravni posel brez učinka je veljaven pravni posel. Iz tega razloga je tudi zmotno uporabljeno materialno pravo. Enak revizijski razlog je podan še zaradi neuporabe 103. člena ZOR o razlogih ničnosti. Toženka opozarja na kršitev postopka, ker v tej zadevi niso podane procesne predpostavke po 181. členu ZPP za ugotovitveno tožbo, saj tožnik zanjo ni imel pravnega interesa. Tožba bi morala vsebovati tudi dajatveni zahtevek zaradi vrnitve (predmeta) nedovoljenega razpolaganja v zapuščino po stari materi pravdnih strank.

5. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki v odgovoru obrazloženo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Dejansko podlago za odločanje v tej zadevi so tvorile ugotovitve: - da je bil tožnik v zapuščinskem postopku po stari materi pravdnih strank napoten na pravdo zaradi sporne veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, - da je stara mati pravdnih strank najprej z izročilno pogodbo s 24. 8. 1992 svoje nepremično premoženje izročila svoji hčerki, - da je stara mati pravdnih strank s hčerko in še s toženko (vnukinjo po prej umrlem sinu) sklenila dodatek k tej pogodbi, s katero je svoje nepremično premoženje izročila obema, vsaki do 1/2, obe sta tudi prevzeli dosmrtno nego, oskrbo in pomoč za izročevalko, toženka pa je še "prevzela dedne pravice, ki pripadajo" tožniku, - da je bil zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice izveden na podlagi izročilne pogodbe in dodatka k njej še pred sklenitvijo sporne pogodbe, - da je stara mati s toženko 23. 1. 1995 sklenila sedaj sporno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, v kateri je opredeljeno, da gre za prenovitev izročilne pogodbe, v njej pa je stara mati preklicala dogovorjeno toženkino obveznost do tožnika.

8. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je odločitev pritožbenega sodišča materialnopravno pravilna in da ni podana v reviziji uveljavljana procesna kršitev. Izpodbijana sodba ima razloge za presojo o ničnosti sporne pogodbe in jo je tudi mogoče preizkusiti. Toženka sama v reviziji s temi razlogi polemizira, vendar neutemeljeno.

9. Pogoji za prenovitev so določeni v 348. členu ZOR (ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Novacija pomeni, da se obstoječa obveznost nadomesti z novo. Če obveznosti ni več, potem tudi njena prenova ni mogoča. Za tak primer ZOR v prvem odstavku 351. člena določa, da je prenovitev brez učinka. Ker je stara mati toženki premoženje izročila že pred sklepanjem sporne pogodbe, njene obveznosti, ki naj bi se prenovila, ni bilo več, kot pravilno ugotavlja pritožbeno sodišče. Res je še obstajala toženkina obveznost iz izročilne pogodbe, kot poudarja toženka v reviziji, vendar ta obveznost (dosmrtna nega, oskrba in pomoč - prvi odstavek 2. člena sporne pogodbe) s pogodbo od dosmrtnem preživljanju ni bila spremenjena. Drugače je dogovorjeno le glede obveznosti toženke iz dodatka k izročilni pogodbi v razmerju do tožnika (glede njegovih dednih pravic po stari materi ali točneje glede njegovega nujnega deleža). Vendar tudi ta toženkina pogodbeno dogovorjena obveznost ni bila spremenjena, pač pa ukinjena. V primeru dogovorjenega prenehanja s prejšnjo pogodbo prevzete obveznosti pa seveda ne gre za njeno prenovitev, saj je ne nadomesti nobena nova obveznost. 10. Ne glede na (teoretično) vprašanje, ali gre pri taki prenovitvi obveznosti za neobstoječo ali za nično pogodbo, pogodba pravno " živi" oziroma obstaja, zato je treba prizadetemu omogočiti, da jo spravi s sveta. V obravnavanem primeru je bila obveznost ene stranke že izpolnjena, obveznost druge stranke pa ni bila prenovljena. Zakon v primeru neobstoječe (ali nične) obveznosti določa, da taka prenovitev nima učinka. S tem omogoča tudi tretji prizadeti osebi sodno varstvo. Revizijsko sodišče pritrjuje stališču pritožbenega sodišča, da neučinkovitost v konkretnem primeru pomeni ničnost. Zaradi revizijskih izvajanj še pojasnjuje, da je sicer po eni strani res, da izraza "brez učinka" in "ničnost" ni pravilno (v vsakem primeru in vedno) enačiti, se pa v določenih primerih lahko prekrivata. Neveljavnost pravnega posla, torej ničnost in izpodbojnost, je eden od razlogov za neučinkovitost pravnega posla. Obseg neučinkovitosti se tudi razlikuje glede na vrsto neveljavnosti. Po drugi strani pa je neučinkovitost širši izraz od neveljavnosti, saj zajema tudi neobstoječe pravne posle. Zato je ZOR uporabljal različne izraze in po mnenju literature pri tej uporabi tudi ni bil povsem dosleden. V nekaterih primerih je jasno opredelil samo vrsto neveljavnosti, na primer ničnost, v drugih se je zadovoljil z oznako posledice neveljavnosti in uporabil izraz, da je pravni posel brez učinka ali brez pravnega učinka. S tako opredelitvijo pa je lahko tudi pustil bolj odprta vrata za sorodne primere, na primer za neobstoječe pravne posle. OZ je skušal nekatere nedoslednosti odpraviti z jasno opredelitvijo sankcije za nepravilnost v sklenitveni fazi pravnega posla, torej ničnost ali izpodbojnost, in ne samo z izrazom neučinkovitost kot posledico neveljavnosti. Na to kaže na primer primerjava 40. in 55. člena OZ s 53. in 70. členom ZOR (Komentar OZ, prva knjiga, stran 370 in druga knjiga, stran 426). Na drugi strani pa tudi OZ zamenjave omenjenih izrazov ali ni izpeljal dosledno in povsod, ali pa je na ta način za posamezne primere omogočil širšo uporabo. Tako je na primer določba prvega odstavka 326. člena OZ enaka določbi prvega odstavka 351. člena ZOR, da je prenovitev nične ali že ugasnjene (torej neobstoječe) obveznosti brez učinka. Tu je v komentarju zavzeto stališče, da gre za sankcijo ničnosti. Po vsem obrazloženem zaradi revizijskega vztrajanja ponujeni širši razlogi v obravnavani zadevi pripeljejo do enakega materialnopravnega sklepa o ničnosti sporne pogodbe.

11. Razlogi za ničnost pogodbe niso določeni samo v 103. členu ZOR, kot to vsaj smiselno zatrjuje toženka, ko pritožbenemu sodišču očita neuporabo te zakonske določbe. Določeni so tudi v drugih določbah istega zakona in še v drugih zakonih. Ugotovitev ničnosti na podlagi prvega odstavka 351. člena ZOR zato ni terjala še uporabe 103. člena ZOR.

12. Ustaljeno stališče sodne prakse tega sodišča je, da pravne koristi (interesa) v smislu drugega odstavka 181. člena ZPP za vložitev ugotovitvene tožbe ni treba izkazovati takrat, kadar tožnika napoti na pravdo nepravdno ali zapuščinsko sodišče. Pravni interes je v takem primeru izkazan že s samim napotitvenim sklepom. Toženka zato neutemeljeno uveljavlja (materialnopravno in procesno) kršitev navedene zakonske določbe. Zmotno je njeno nadaljnje stališče, da bi moral tožnik hkrati z ugotovitvenim zahtevkom uveljavljati še dajatveni zahtevek za vrnitev predmeta nične pogodbe v zapuščino. Tožnik je zatrjeval in dokazal, da je do prehoda premoženja s stare matere na toženko in vpisa v zemljiško knjigo prišlo že pred sklenitvijo sporne pogodbe. Zato ni mogel terjati vrnitve nepremičnine v zapuščino na podlagi ničnosti te pogodbe, saj bi bil tak zahtevek v nasprotju z njegovimi trditvami.

13. Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP toženkino neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi njene priglašene revizijske stroške. Odločitev o tožnikovih stroških revizijskega odgovora temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in odvetniški ter taksni tarifi.