Jedro

Prenovitev (novacija) je ugasnitev glavne obveznosti, zaradi ustanovitve nove glavne obveznosti, ki ima drugačen predmet izpolnitve, ali drugačno pravno podlago. Gre za pogodbo, s katero se stranki že obstoječe obveze dogovorita, da ta obveza ugasne, namesto nje pa nastane nova obveza. Veljavno prenehanje prejšnje obveznosti je odvisno od veljavnega nastanka nove obveznosti. Če prvotne obveznosti ni, ne more preiti v novo obveznost. Prenoviti je mogoče le neizpolnjeno obveznost.

Izrek

Pritožbi se ugodi, pobijana sodba se s p r e m e n i tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi in se sodba pravilno glasi: "Pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 23.1.1995, sklenjena med pokojno Ma.K. in toženko M.K., je nična".

Toženka mora povrniti tožniku 253.980,00 SIT njegovih pravdnih stroškov, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.3.2006 do plačila.

Obrazložitev

S pobijano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene med pokojno Ma.K. (staro mamo) in toženko M.K. (njegovo sestro) dne 23.1.1995. Tožniku je naložilo, da mora povrniti toženki 96.300,00 SIT njenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje.

Proti tej sodbi se pravočasno, po svoji pooblaščenki, iz pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik in predlaga, da drugostopno sodišče sodbo spremeni tako, da zahtevku tožnika ugodi ter sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Najprej napada zaključek prvostopenjskega sodišča, da je za veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju nepomembno, da je premoženje, ki je predmet o dosmrtnem preživljanju, že pred smrtjo zapustnice prešlo v last toženke. Nadalje napada stališče sodbe, da so za novacijo izpolnjeni vsi pogoji po 1. odst. 348. čl. ZOR. Navaja, da v izročilnih in darilnih pogodbah izgovorjene določene pravice izročevalca na izročenem oz. podarjenem premoženju ter dogovori strank, da bo obdarjenec v znak hvaležnosti darovalcu v bodoče pomagal ali mu nudil kakšne usluge, ne pomenijo plačila za podarjeno premoženje in tudi premoženje ni podarjeno s pogojem izpolnitve pričakovanj. V nadaljevanju pritožba povzema določbo 117. čl. Zakona o dedovanju (ZD) ter določbo 348. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in ponudi svoje zaključke o neobstoju pogojev za novacijo izročilne pogodbe z dodatkom v pogodbo o dosmrtnem preživljanju. V zvezi s tem navaja, da je bila pogodbena stranka izročilne pogodbe z dodatkom tudi J. M. L., ki ni stranka v pogodbi o dosmrtnem preživljenju in da je bila izročilna pogodba realizirana in vpisana v zemljiški knjigi dve leti pred sklepanjem sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tudi za veljavno sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni pogojev (ni obstoja premoženja zapustnice ob sklepanju pogodbe in prehoda lastništva na tem premoženju na toženko, ob smrti zapustnice). Res se je obdarjenka zavezala za darovalko skrbeti in ji pomagati, vendar to ni bila obveznost odplačnega značaja, da bi lahko ocenili, da pogodbeno razmerje še traja. Prav tako se ta njena obveznost ne nadomesti z novo obveznostjo in niti ni v pogodbi o dosmrtnem preživljanju podrobneje opredeljena ali razširjena. Obveznost toženke za izplačilo nujnega deleža tožnika pa ni obveznost med strankama temveč njena zakonska obveznost. Tudi če bi se s prvostopnim sodiščem strinjali, da je že v dodatku dogovorjeno preživljanje in da je takrat premoženje obstajalo, nikakor ni izpolnjen nadaljnji pogoj oz. vsebina pogodbe o dosmrtnem preživljanju, da premoženje preide na preživljalca ob smrti zapustnika. Tožnik vztraja, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 23.1.1995 nična, ker ob sklepanju pogodbe ni bilo podanih osnovnih zakonskih predpostavk za sklenitev take pogodbe in niti ta pogodba ne more predstavljati novacije prej sklenjenih pogodb. Nadalje je pogodba nična iz razloga, ker je sklenjena v nasprotju z moralo. Edini namen sporne pogodbe je bil, da v zapuščinskem postopku po stari materi tožnik na podlagi vstopne pravice po pokojnem očetu ne dobi ničesar. Vse druge določbe iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju so že vsebovane v prejšnji izročilni pogodbi z dodatkom, ki je bila v celoti realizirana in nikoli razdrta.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik, ki je v zapuščinskem postopku po pokojni stari materi Ma. K. uveljavljal nujni delež (na podlagi vstopne pravice po svojem očetu, sinu zapustnice) je po napotilu zapuščinskega sodišča vložil tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo dne 23.1.1995 sklenili njegova stara mati Ma.K. in njegova sestra M.K.(toženka). Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, dejansko stanje med strankama ni sporno. Njuna stara mati Ma. K. je najprej (dne 24.8.1992) sklenila s svojo hčerko J.M.L. izročilno pogodbo, s katero je hčerki izročila vse svoje nepremično premoženje (hišo s parc.št. 1564/1 in 636, z.k. telo II, vpisano v vl.št. 1278 k.o. P. in pravico uporabe stavbišča, dvorišča in vrta - z.k. telo I pri tej vložni številki), hčerka pa se je zavezala, da bo mami nudila potrebno nego, oskrbo in pomoč do njene smrti. Po dogovoru naj bi prevzemnica uredila vprašanje nujnih deležev pravdnih strank. Ta pogodba ni bila zemljiškoknjižno izvedena. Nato je Ma. K. 25.1.1993 sklenila dodatek k tej izročilni pogodbi s hčerko J. M. L. in vnukinjo M., s katerim je to isto premoženje izročila v last in posest hčerki in vnukinji, vsaki do 1/2. Pogodbene stranke so se dogovorile, da dedne pravice tožnika prevzame toženka ter da obe prevzemnici prevzameta nerazdelno vsaka do 1/2 obveznosti iz izročilne pogodbe. Ta pogodba je bila zemljiškoknjižno izvedena v letu 1993. Tožnik pri sklenitvi izročilne pogodbe in dodatka k njej ni sodeloval. Dve leti kasneje, dne 23.1.1995 sta Ma.K. in toženka sklenili pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Stara mati je svoji vnukinji zapustila premoženje, ki ji je bilo pred tem z dodatkom k izročilni pogodbi izročeno kot darilo. Stranki sta se dogovorili, da se s to pogodbo že zemljiškoknjižno izvedena izročilna pogodba prenovi v pogodbo o dosmrtnem preživljanju, na preživljanko že preneseno premoženje ostane v njeni lasti in se šteje kot odmena za nudeno preživljanje po pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Toženka se je obvezala nuditi stari materi vso nadaljnjo nego in oskrbo ter pomoč (enako kot v izročilni pogodbi), stara mati pa je preklicala v izročilni pogodbi izgovorjeno obveznost toženke do tožnika.

Na podlagi teh dejstev je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za prenovitev pogodbe (izročilne pogodbe v pogodbo o dosmrtnem preživljanju) v skladu s 348. čl. ZOR, da pogodba ni v nasprotju z moralo, kot je zatrjeval tožnik in da tudi niso podani drugi ničnostni razlogi iz 109. čl. ZOR. S takim materialnopravnim razlogovanjem prvostopenjskega sodišča, ki ga graja pritožba, se tudi pritožbeno sodišče ne strinja. Prenovitev (novacija) je ugasnitev glavne obveznosti, zaradi ustanovitve nove glavne obveznosti, ki ima drugačen predmet izpolnitve, ali drugačno pravno podlago. Urejena je v členih od 348 do 352 ZOR (ta zakon se glede na prehodno določbo 1060. čl. Obligacijskega zakonika - OZ za to sporno razmerje še uporablja). Gre za pogodbo, s katero se stranki že obstoječe obveze dogovorita, da ta obveza ugasne, namesto nje pa nastane nova obveza. Veljavno prenehanje prejšnje obveznosti je odvisno od veljavnega nastanka nove obveznosti (ena terjatev ugasne s tem, da druga oživi). Če prvotne obveznosti ni, ne more preiti v novo obveznost. Prenoviti je mogoče le neizpolnjeno obveznost. V času sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju (oz. že prej) je obveznost M.K. (po izročilni pogodbi in dodatku) že ugasnila, saj je bila izpolnjena. Zatrjevana prenovitev njene obveznosti je zato brez učinka (1. odst. 351. čl. ZOR), z drugimi besedami, nična. Izpolnitev obveznosti M.K. pa izključuje prenovitev izročilne pogodbe z dodatkom v pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Prenovitev toženkine obveznosti, kot jo ugotavlja prvostopenjsko sodišče (po tč. IX v zvezi s tč. IV izročilne pogodbe z dodatkom se je toženka zavezala "prevzeti dedne pravice, ki pripadajo izročevalkinemu vnuku J.K.", v 4. členu pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa je M.K. preklicala v izročilni pogodbi izgovorjeno obveznost toženke do tožnika), do takih posledic kot jih ugotavlja sodba (do novacije), ne more privesti. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi tožnika ugodilo in ob pravilni uporabi materialnega prava sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti pogodbe ugodilo (4. tč. 358. čl. ZPP).

Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških postopka. Po spremenjeni sodbi mora toženka povrniti tožniku njegove stroške, nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, odmerjene po priloženem stroškovniku skladno s taksno in odvetniško tarifo na 170.280,00 SIT (stroški zastopanja 900 točk po vrednosti odvetniške točke 110,00 SIT, potni stroški 14.400,00 SIT, 20 % DDV 22.680,00 SIT, sodna taksa za tožbo in sodbo 34.200,00 SIT) ter pritožbene stroške, odmerjene na 83.700,00 SIT (sestava pritožbe 375 odvetniških točk po vrednosti točke 110,00 SIT, DDV 8.250,00 SIT, sodna taksa 34.200,00 SIT), skupaj torej 253.980,00 SIT, v 15-tih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (kot je predlagal tožnik) od 28.3.2006 do plačila. Odločitev o stroških temelji na določbi 2. odst. 165. čl. ZPP ter 1. odst. 154. in 155. čl. ZPP.