Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo od tožencev zahtevala odstranitev betonskega temelja s tremi nastavki, ki leži na njenem zemljišču parc. št. 364/5 in 365/3 k. o. ..., ki naj bi ga postavila toženca brez pravne podlage, za tožnico pa je moteč pri vožnji s tovornjaki, saj ima tam uvoz v poslovni kompleks. Zahtevala je tudi prepoved voženj in hoje čez zemljišče parc. št. 364/5 in 365/2 k. o. ... Toženca sta ugovarjala, da sta ta del zemljišča priposestvovala, prav tako del zemljišča 369/4, kjer stoji njuna ograja, saj sta ga v dobri veri uživala vse od nakupa svojih zemljišč leta 1997. Zahtevku na prepoved voženj in hoje čez sta se toženca upirala z uveljavljanjem priposestovanja stvarne služnosti, vložila sta nasprotno tožbo.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od tožencev zahtevala odstranitev betonskega temelja s tremi nastavki iz gradbenega železa z nepremičnin parc. št. 364/5 in 365/3 k. o. ... in da se toženca vzdržita vseh nadaljnjih nedopustnih posegov v tožničino lastninsko pravico na nepremičninah parc. št. 364/5 in 365/2 k. o. ... (I. točka izreka). Ugodilo pa je tožbenemu zahtevku tožencev po nasprotni tožbi in ugotovilo, da obstoji stvarna služnost hoje in vožnje z vsemi prevoznimi sredstvi po nepremičninah parc. št. 365/2 k. o. ... in po delu parc. št. 364/5 k. o. ..., ki je označen na priloženi skici, v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 365/6 k. o. ... (II.1 točka izreka), ter odločilo, da sta toženca vsak do idealnega deleža ene polovice solastnika jugovzhodnih delov parc. št. 365/3 in parc. št. 369/4 k. o. ..., kolikor ograja tožencev posega v navedeni tožničini parceli, pri čemer sta priposestvovana dela v elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (v nadaljevanju elaborat) predvidena kot novo nastali parceli št. 365/9 in 369/2 ter se bo pri novo nastalih parcelah vknjižila lastninska pravica na ime tožencev, vsakega do ene polovice (II.2 točka izreka), in da sta toženca vsak do ene polovice solastnika severovzhodnih delov spornih nepremičnin, kolikor betonski temelj tožencev posega v navedeni tožnikovi parceli, pri čemer je priposestvovani del v elaboratu predviden kot novo nastala parc. št. 365/10 k. o. ... ter se bo pri novo nastali parceli vknjižila lastninska pravica na ime tožencev, vsakega do ene polovice (II.3. točka izreka). Odločilo je še, da je elaborat sestavni del sodbe (III. točka izreka) in bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) glede pravilne uporabe določila 66. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 6. točke 70. člena ZPP, in sicer konkretno glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravno pravilno (in ustavno skladno), ko ni zahtevalo prenosa krajevne pristojnosti v zadevi, v kateri kot stranka nastopa sodnica okrožnega sodišča, ki sodi pod območje prav tega drugostopenjskega sodišča; 2) ali gre za kršitev pravila iz 6. točke 70. člena ZPP in s tem bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, če se višje sodišče (kot celota) ni izločilo pri odločanju o zadevi, v kateri ko stranka nastopa sodnica okrožnega sodišča, ki sodi pod njegovo območje; 3) glede materialnopravno pravilne uporabe določil drugega in tretjega odstavka 217. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) glede opredelitve pravno relevantnega trenutka za začetek teka 20 letne priposestvovalne dobe za pridobitev služnosti dostopa in dovoza do nepremičnin, in sicer glede konkretnega vprašanja, ali na nezmožnost začetka teka priposestvovalne zaradi zlorabe zaupanja in/ali zvijače v smislu tretjega odstavka 217. člena SPZ (lahko, odločilno) vpliva okoliščina, da je bilo pred 15 leti za gradnjo hiše na (domnevno) gospodujoči nepremičnini, ki neposredno meji na javno cesto, na predlog samih tožencev kot vlagateljev izdano gradbeno dovoljenje, ki je predvidevalo dostop do hiše neposredno iz javne ceste in ne po služečih zemljiščih; 4) glede vpliva prodaje (domnevno) služeče nepremičnine v stečajnem postopku na tek priposestvovalne dobe in na nastajajoče stvarne pravice (bremena), ki naj bi jih dobroverni kupec moral trpeti kljub nakupu nepremičnine po pravilih stečajnega postopka, torej kljub originarni pridobitvi.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njen predlog za dopustitev revizije zavrnilo skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (367.c člen ZPP). Predlagateljica, ki s predlogom ni uspela, namreč sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).