Jedro

Plačilnega naloga, v katerem je kot naslovnik naveden le eden od tožnikov, ki so enotni sosporniki, ni mogoče razumeti kot naloga, s katerim se plačilo sodne takse nalaga vsem tožnikom. Na raztezanje sankcije iz tretjega odstavka 105. a člena ZPP na ostale tri tožnike ne vpliva niti okoliščina, da je bil sporni plačilni nalog, ki je bil naslovljen le na prvo tožnico, vročen skupnemu pooblaščencu tožnikov.

Izrek

Reviziji se ugodi ter se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi neplačila takse za tožbo na podlagi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 116/2010-7 z dne 8. 3. 2011 dopustilo revizijo tožeče stranke glede tam navedenih (in v 6. točki obrazložitve tega sklepa povzetih) vprašanj.

3. Na podlagi zgoraj navedenega sklepa je tožeča stranka zoper sklep sodišča druge stopnje vložila pravočasno revizijo. Uveljavljala je revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču je predlagala razveljavitev sklepov sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

4. Revizija je bila vročena v vednost toženi stranki.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizijsko sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo le v okviru pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena revizija (drugi odstavek 371. člena ZPP): (1) ali se plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo, v katerem je kot naslovnik naveden le eden od tožnikov, ki so enotni sosporniki, lahko razume kot nalog za plačilo sodne takse za tožbo, s katerim se plačilo sodne takse nalaga vsem tožnikom, in zato v primeru opustitve plačila takse na podlagi takšnega opomina nastopi glede vseh tožnikov sankcija iz tretjega odstavka 105. a člena ZPP (domneva umika tožbe); ter (2) ali se lahko šteje, da je plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo, ki je naslovljen le na enega izmed tožnikov, ki so enotni sosporniki, in ki je vročen skupnemu pooblaščencu tožnikov, vročen vsem tožnikom, in zato v primeru opustitve plačila takse na podlagi takšnega opomina nastopi glede vseh tožnikov sankcija iz tretjega odstavka 105. a člena ZPP (domneva umika tožbe).

7. Iz podatkov spisa je razvidno naslednje procesno dejansko stanje: Tožniki so vložili tožbo po skupnem pooblaščencu. Ob vložitvi tožbe taksa ni bila plačana (list. št. 1). Sodišče prve stopnje je na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) skupnemu pooblaščencu dne 18. 6. 2010 vročilo plačilni nalog za plačilo sodne takse (list. št. 10). Na obrazcu plačilnega naloga je bila v zgornjem levem kotu (pod navedbo sodišča in nad podatki, ki opredeljujejo predmetni gospodarski spor) z imenom in priimkom ter naslovom bivanja navedena zgolj prva tožnica, K. N. (list. št. 9). Sodna taksa ni bila plačana v petnajstdnevnem roku od vročitve plačilnega naloga, zato je sodišče prve stopnje s sklepom ustavilo postopek (tretji odstavek 105. a člena v zvezi s tretjim odstavkom 188. člena ZPP). Taksa za tožbo je bila nato plačana dne 15. 7. 2010 (list. št. 13).

8. V obravnavanem primeru so tožniki kot delničarji tožene stranke vložili tožbo na razveljavitev oziroma podrejeno ugotovitev ničnosti sklepa skupščine. V skladu s 398. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) sodba v primeru razveljavitve sklepa skupščine ali njegove razglasitve za ničnega učinkuje proti vsem delničarjem. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da je spor mogoče rešiti samo na enak način za vse delničarje. Tožniki (ki zatrjujejo, da so delničarji tožene stranke) so si zato v razmerju enotnih sospornikov (196. člen ZPP).

9. ZST-1 v prvem odstavku 3. člena določa zavezanca za plačilo takse: to je oseba, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (osmi odstavek 3. člena ZST-1). To pomeni, da je taksno obveznost dolžan poravnati vsak od zavezancev; šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo poravna eden od njih (416. člen v zvezi s prvim odstavkom 395. člena Obligacijskega zakonika (OZ)).

10. V primeru, ko zavezanec ne plača takse, sodišče pošlje takšnemu zavezancu plačilni nalog. Ta mora vsebovati osebno ime in naslov, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo ter referenco (prvi odstavek 34. člena ZST-1). Revizijsko sodišče pritrjuje revidentki, da je bila v obravnavanem primeru kot naslovnik plačilnega naloga navedena zgolj prva tožnica. O tem je mogoče zanesljivo sklepati iz okoliščine, da sta bila le njeno ime in naslov vpisana na mestu obrazca, kjer se vpisuje naslovnik (pod navedbo sodišča in nad podatki, ki opredeljujejo predmetni gospodarski spor). Ob njenem imenu pa je tudi izostala morebitna navedba „in ostali/in drugi“, na podlagi katere bi bilo mogoče (v povezavi s podatki tožnikov v opredelitvi gospodarskega spora) sklepati, da se plačilni nalog nanaša tudi na ostale/druge tožnike.

11. V teoriji se je izoblikovalo mnenje, da lahko posamezni enotni sospornik na aktivni strani tožbo umakne in s tem izstopi iz procesnega razmerja, da pa se učinek dejanja ne razteza na druge aktivne sospornike.(1) Revizijsko sodišče nima pomislekov, da opisano teoretično izhodišče velja tudi za primer, ko pride do fikcije umika tožbe v posledici neplačila sodne takse (tretji odstavek 105. a člena ZPP). Posamezni enotni sospornik lahko namreč prosto izbira, ali bo procesno aktiven(2) v pravdnem postopku, ki se bo končal s sodbo, katere pravnomočnost se bo raztezala tudi nanj.

12. V luči zgornje argumentacije na prvo vprašanje iz sklepa o dopustitvi revizije revizijsko sodišče odgovarja negativno. Plačilnega naloga, v katerem je kot naslovnik naveden le eden od tožnikov, ki so enotni sosporniki, ni mogoče razumeti kot naloga, s katerim se plačilo sodne takse nalaga vsem tožnikom. Ravno iz razloga, ker se edini naslovnik plačilnega naloga lahko odloči, da z opustitvijo plačila takse procesno ne bo (več) procesno aktiven, to ne more imeti za posledico fikcije umika tožbe tudi za ostale tožnike. Toliko bolj ne, ker gre pri raztezanju učinkov pravdnih dejanj enotnih sospornikov, določenih v 196. in 197. členu ZPP, vedno za beneficije in ne za omejevanje procesnih možnosti pravdnih strank(3). Pravdno dejanje enega sospornika se rateza na druge le, če je to dejanje načelno koristno za vse enotne sospornike, upoštevaje končni cilj v pravdi.(4)

13. Na raztezanje sankcije iz tretjega odstavka 105. a člena ZPP (fikcija umika tožbe) na ostale tri tožnike ne vpliva niti okoliščina, da je bil sporni plačilni nalog, ki je bil naslovljen le na prvo tožnico, vročen skupnemu pooblaščencu tožnikov. Velja sicer, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu (sedmi odstavek 142. člena ZPP). Vendar pa v konkretnem primeru ni mogoče sprejeti stališča, da je sodišče kot taksne zavezance štelo tudi drugega, tretjega in četrtega tožnika. Slednji namreč niso bili v skladu s prvim in četrtim odstavkom 34. člena ZST-1 individualno pozvani na plačilo takse niti bili opozorjeni na posledice nepravočasnega plačila. Zato ni mogoče šteti, da je bil sporni plačilni nalog, ki je bil prvi tožnici vročen po skupnem pooblaščencu, vročen tudi ostalim tožnikom. Posledice neplačila takse s strani prve tožnice v danem primeru drugega, tretjega in četrtega tožnika ne zadevajo; drugačna razlaga bi namreč pomenila poseg v njihovo ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). S tem je revizijsko sodišče negativno odgovorilo tudi na drugo vprašanje iz sklepa za dopustitev revizije.

14. Upoštevaje razloženo je utemeljen revizijski očitek, da sta sodišči nižjih stopenj z izdajo nezakonitih sklepov odvzeli tožeči stranki možnost (vsebinskega) obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Revizijsko sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 384. člena v zvezi s prvim odstavkom 379. člena ZPP reviziji ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

15. Ker sodišče prve stopnje plačilnega naloga drugemu, tretjemu in četrtemu tožniku ni pošiljalo, v vmesnem času (dne 15. 7. 2010) pa je bila sodna taksa s strani prve tožnice plačana, bo slednja kot enotna sospornica deležna ugodnosti iz 197. člena ZPP. V skladu s to določbo je namreč imela prva tožnica možnost plačila takse vse dokler rok za plačilo ne bi iztekel za ostale tožnike. Sodišče prve stopnje bo zato moralo postopek nadaljevati z vsemi tožniki, z meritornim obravnavanjem zadeve.

Op. št. (1): Glej N. Betetto: „Pravdni postopek: zakon s komentarjem“, Ljubljana; Založba Uradni list in GV Založba, 2005, 2. knjiga, str. 261. Op. št. (2): V primeru neplačila takse se procesna aktivnost na podlagi fikcije umika tožbe v pravdi konča. Op. št. (3): Ibidem, str. 260. Op. št. (4): Ibidem.