Jedro

Razmerja med solastniki so določena v SPZ. Če želi solastnik samostojno razpolagati s svojo lastnino, mora doseči razdružitev solastnine in nato bo lahko naročil posek gozda tako kot meni, da je prav. Ne more pa razpolagati s tujo lastnino oziroma deležem brez soglasja solastnikov.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka odmerjene na 551,96 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

III. Tožeča stranka krije svoje stroške odgovora na pritožbo proti sklepu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je obsodilo toženo stranko na plačilo 3.936,35 EUR s pripadki.

2. Proti obsodilnemu delu sodbe vlaga pritožbo tožena stranka. Ne strinja se z obsegom posekanega lesa. Pritožil se je proti temu, vendar sodišče tega ni upoštevalo. Nihče ni preštel števila posekanih dreves. Če bi podatki GG B. in GG Bo. držali, bi oškodoval tudi brata. Število posekanih dreves je 53 in 122. Ne strinja se z navedbami gozdarja. Razlika je 135 %. Vse skupaj bi bilo 5.123,95 EUR, kar vsakemu pripade 1.707,98 EUR. Tudi njegov brat je to potrdil. Pritožuje se nad ravnanjem sodnice. Na zadnji obravnavi ni prišel zato, ker ni dobil vabila. Na ogledu z izvedencem pa ni bil zato, ker ni mogel priti, ker je doživel možgansko kap zaradi krivic. Meni, da ni bila ugotovljena resnica.

3. Proti sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Meni, da si izvedenec ne zasluži plačila, ker ni naredil pravilnega mnenja. Meni, da je priznana izvedenina previsoka, saj je imel največ dve uri dela.

4. Na vročeni pritožbi je odgovorila tožeča stranka. V odgovoru na pritožbo proti sodbi opozarja na ugotovitve izvedenca in ogled. Toženec je bil povabljen na glavno obravnavo, saj je bil narok določen z njegovim soglasjem. Priglasi stroške. V odgovoru na pritožbo proti sklepu navaja, da je sodišče navedlo, kako je to bilo izračunano. Priglasi stroške.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi proti sodbi:

6. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo pravno podlago za odločanje v tej zadevi, to je določba 164. člena OZ (Obligacijski zakonik). Pravilno je štelo, daje tožeča stranka dokazala posek oziroma škodni dogodek, saj se ni strinjala z naročenim posegom v solastnino, posek je bil prekomeren in toženec ji ni iz pridobljenih sredstev plačal njenega dela. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo višino škode tožeče stranke. Z izvedencem in na podlagi opravljenih zaslišanj prič je ugotovilo obseg poseka in vrednost lesa. Tožena stranka pa ni dokazala svojih trditev in sicer, da je bil obseg posekanega lesa nižji in da bi dobila za posekan les manj denarja. Dejstvo, ki ga navaja smiselno toženec v pritožbi, da je brat, ki je tudi solastnik, bil zadovoljen s svojim deležem, katerega mu je izročil (izpovedba na list. št. 30), dobil naj bi 2.500,00 EUR, na to zadevo ne more vplivati. Če se je brat zadovoljil s tem zneskom, ne pomeni, da je to merodajno pri odmeri škode tožeče stranke. Tožena stranka bi se lahko razbremenila odgovornosti, če bi dokazala, koliko je dejansko bilo posekano in koliko je za to dobila in nato plačala tožnici njen del. 7. V pritožbi tožena stranka trdi, da se ni mogel udeležiti naroka na glavno obravnavo, ker ni bila povabljena. Na zadnjem naroku je vabilo prejel na znanje, odpovedujoč se pisnemu vabilu (list. št. 31). Na zapisnik se je podpisal in to potrjuje pravilnost tistega, kar na zapisniku piše. Zapisnik je javna listina, toženec pa ne ponuja dokaza, da to kar je v zapisniku zapisano, ne bi bilo res.

8. Tožena stranka v pritožbi še trdi, da se ni mogel oglasiti na ogled skupaj z izvedencem, ker je zbolel. O svojih trditvah ne predloži dokazov in tudi ni pravočasno predlagal, da bi izvedenec preložil ogled, ker je toženec zbolel. V pritožbi ne pojasni, zakaj prvič navaja ter trditve in so torej novota. Zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP), saj ne pove, zakaj brez svoje krivde teh stroškov ni mogel navajati pred pritožbo.

9. V pritožbi še navaja, da ni prišel na obravnavo zato, ker ga sodnica ni ustrezno obravnavala. Gre smiselno za uveljavljen razlog izločitve sodnice. Stranka mora predlagati izločitev do konca glavne obravnave oziroma, če obravnave ni, do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP). Zato tudi ta navedba za pritožbeno sodišče ne more biti pravno odločilna.

10. Na koncu je treba pritožniku odgovoriti še na številne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejstvo, da toženec doživlja sodbo kot krivično. Tožena stranka mora v pravdi dokazati svoje trditve tako, da ponudita dokaze, ki potem potrdijo njegove navedbe. Sodišče sodi na podlagi opravljenega dokaznega postopka in uporabi pravo, ki rešuje to sporno razmerje. Razmerja med solastniki so določena v Stvarnopravnem zakoniku. Če želi toženec samostojno razpolagati s svojo lastnino, mora doseči razdružitev solastnine in nato bo lahko naročil posek gozda tako kot meni, da je prav. Ne more pa razpolagati s tujo lastnino oziroma deležem brez soglasja solastnikov oziroma v tem primeru sestre. Tudi druge zamere, katere obširno v pravdi navaja toženec, ne morejo vplivati na odločitev sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče razume, da je med bratom in sestro spor oziroma seže spor še v druga razmerja, ki niso predmet te pravde. Vendar sodišče mora odločati o tožbenem zahtevku in ne more v pravdi reševati družinskih sporov.

O pritožbi proti sklepu:

11. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške izvedencu na bruto 553,52 EUR. Izvedenec je pojasnil v stroškovniku (list. št. 42), kako je prišel do zaračunanega zneska. Ta je v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. list RS, št. 7/2002 in naslednji). Pritožba trdi, da gre izvedencu priznati le dve uri za ogled. Vendar ne pojasni, zakaj ne verjame izvedencu, da je za to potreboval tri ure. Vendar že iz izvedeniškega mnenja izhaja, da gre za obsežne izmere (posekano 122 iglavcev). Že ta obseg pregleda pokaže, da je priznano število ur primerno. Pritožba tudi zmotno meni, da dobi izvedenec celotno nagrado. Gre za bruto znesek, od katerega se odštejejo še davki in prispevki.

12. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo absolutnih kršitev določb ZPP, na katera pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in tudi ne tiste, na katere je pritožnik smiselno opozarjal (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 365. členom ZPP).

13. Tožeča stranka v vsakem primeru priglasi stroške odgovora na pritožbo. Pritožbeno sodišče je priznalo stroške odgovora na pritožbo proti sodbi v znesku 551,96 EUR, kolikor znese nagrada za redno pravno sredstvo, pavšalni znesek za materialne stroške in od nagrade 20 % DDV. Po določbi 366. člena ZPP pa se ti ne upoštevajo pri stroških odgovora na pritožbo na pritožbo proti sklepu o višini izvedenine. To je drugače kot pri odgovoru proti sodbi oziroma sklepom iz drugega odstavka 366. člena ZPP. Zato teh stroškov za odgovor tudi ni bilo moč priznati. Treba je pa še pojasniti tožeči stranki, da navedbe iz odgovora na pritožbo proti sklepu ne pripomorejo k odločanju v tej zadevi.