Jedro

Prvotoženka je bila zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine in je lahko razpolagala s sporno nepremičnino. S posebnim dogovorom je bilo izrecno dogovorjeno, da bo sporno nepremičnino prodala brez omejitev glede višine kupnine v roku enega leta. Sporna pogodba že iz teh razlogov ne more biti nična, saj ne nasprotuje nobenim prisilnim predpisom, niti morali, niti ni nedopustne podlage, kot pravno zmotno in nevzdržno ugotavlja sodišče prve stopnje. V kolikor sta toženi stranki sklenili pogodbo za višjo ceno, kot izhaja iz sporne kupoprodajne pogodbe, ima tožnik le dajatveni zahtevek na plačilo razlike kupnine.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se v izpodbijanem delu (točka I. in II. izreka) sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi: „Ugotovi se, da je kupoprodajna pogodba, sklenjena dne 11. 8. 2010 med J. S. in J. P., nična.

Ugotovi se, da je vknjižba lastninske pravice na ime J. P. na nepremičnini z ID znakom 000 neveljavna ter se odredi izbris navedene vknjižbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, tako da se lastninska pravica na omenjeni nepremičnini znova vpiše na ime J. S.“ zavrne.

II. Tožnik je dolžan prvotoženi stranki povrniti 4.386,00 EUR in drugotoženi stranki 4.533,70 EUR pravdnih stroškov na prvi stopnji v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Tožnik je dolžan prvotoženi stranki povrniti 3.198,32 EUR in drugotoženi stranki 3.198,32 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je kupoprodajna pogodba, sklenjena 11. 8. 2010 med J.S. in J.P. nična ter da je vknjižba lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom 000 neveljavna in odredilo izbris navedene vknjižbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, tako, da se lastninska pravica na tej nepremičnini znova vpiše na ime J.S. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo 260.000,00 EUR ter toženima strankama naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožniku v znesku 8.441,00 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper obsodilni del sodbe se pritožujeta obe toženi stranki vsaka posebej in uveljavljata vse pritožbene razloge ter predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njunima pritožbama ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne toženi zahtevek.

3. Drugotoženec navaja, da izpodbijana sodba predstavlja nedopustno ter nesprejemljivo presenečenje, saj je sodišče prve stopnje sledilo pavšalnim navedbam tožnika, ne da bi ocenilo ostale izvedene dokaze. Tožba je nesklepčna in brez pravne podlage in razlogov. Sodišče kljub ugovorom ni ugotavljalo vrednosti spornega predmeta glede navedenih zahtevkov. Sodišče je izvajalo dokaze v korist tožnika kljub ugovoru prekluzije. Drugotoženec navaja, da je s prvotoženko, ki je ne pozna od prej, sklenil 11. 8. 2010 kupoprodajno pogodbo in v nadaljevanju pritožbe opisuje okoliščine v zvezi s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe za kupnino 60.000,00 EUR ter trdi, da je kupoprodajna pogodba z dne 25. 8. 2009, s katero je tožnik prodal toženki sporno nepremičnino veljavna in da nerazčiščeni odnosi med tožnikom in prvotoženko v ničemer ne vplivajo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje kot slednja zmotno meni. V nadaljevanju pritožbe drugotoženec opisuje, na kakšen način je prišel v kontakt s prvotoženo stranko in okoliščine v zvezi z ogledom spornega objekta ter v zvezi s plačilom kupnine ter trdi, da je bila ves čas v dobri veri. Napačna je tudi odločitev o pravdnih stroških. V dopolnitvi lastnoročne pritožbe drugotoženec opisuje svoje videnje zadeve in zgroženost nad odločitvijo sodišča prve stopnje.

4. Prvotoženka v obširni pritožbi opisuje odnose s tožnikom in okoliščine v zvezi s sklenitvijo sporne pogodbe ter tudi ona očita sodišču prve stopnje, da nekritično sledi tožniku. S svojo odločitvijo sodišče ruši sistem pravne varnosti. Napačna je tudi odločitev o stroških, saj je tožnik uspel le z manjšim delom zahtevka.

5. Tožnik je na pritožbo obeh toženih strank odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Sodba sodišča prve stopnje je pravnomočna v delu, s katerim je tožnik od toženih strank zahteval plačilo 260.000,00 EUR spp, saj je tožnik ne izpodbija. Tožnik je s kupoprodajno pogodbo z dne 25. 8. 2009 prodal prvotoženki nedograjeno stanovanjsko hišo, stoječo na parc. št. 1673/1 k. o. X. ter s prvotoženko sklenil posebno pogodbo o plačilu kupnine, s katero sta se dogovorila, da bo prvotoženka v roku enega leta sporno nepremičnino prodala za 99.500,00 EUR oziroma za več ali manj in plačala kupnino tožniku, po odbitku davkov in provizije 1 % (točka 2 pogodbe o plačilu kupnine). Prvotoženka je pred potekom enega leta s kupoprodajno pogodbo 11. 8. 2010 sporno nepremičnino prodala drugotožencu za kupnino 60.000,00 EUR. Prvotoženka je bila zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine in je lahko razpolagala s sporno nepremičnino. S posebnim dogovorom je bilo izrecno dogovorjeno, da bo sporno nepremičnino prodala brez omejitev glede višine kupnine v roku enega leta. Sporna pogodba že iz teh razlogov ne more biti nična, saj ne nasprotuje nobenim prisilnim predpisom, niti morali, niti ni nedopustne podlage, kot pravno zmotno in nevzdržno ugotavlja sodišče prve stopnje. V kolikor sta toženi stranki sklenili pogodbo za višjo ceno kot izhaja iz sporne kupoprodajne pogodbe, ima tožnik le dajatveni zahtevek na plačilo razlike kupnine. Tožnik neutemeljeno zahteva z izbrisno tožbo vzpostavitev lastninske pravice na prvotoženko, saj za kaj takega nima pravne podlage. Kvečjemu bi lahko zahteval vpis lastninske pravice na svoje ime. Sodišče prve stopnje je brez potrebe ugotavljalo, kakšni so bili odnosi med tožnikom in prvotoženko pred sklenitvijo sporne pogodbe in nekritično verjela tožniku, da sta ga toženi stranki izigrali, ko pa to nima nikakršnega vpliva na pravilnost odločitve glede na sklenjeno pogodbe med tožnikom in prvotoženko.

8. Že iz teh razlogov je bilo utemeljenima pritožbama toženih strank ugoditi in v izpodbijanem delu sodbo spremeni ter tožbeni zahtevek spremeniti, ne da bi pritožbeno sodišče odgovorilo na ostale obširne pritožbene trditve toženih strank, glede na to, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilna (člen 358 ZPP).

9. Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnik ni uspel v tej pravdi in mora v posledici tega vsakemu od tožencev povrniti pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške. Le-ti so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 166 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.