Jedro

Z navedbami, da je vlogo oprla na podatke uradne evidence ter da ni mogla vedeti in ni bila seznanjena z dejstvom, da se na zatravljenih površinah, namenjenih vzletnim stezam, ne morejo vrisati GERK-i, je revidentka trdila, da je do prijave neupravičenih površin prišlo iz razlogov izven njene sfere.

S tem je bila vzpostavljena podlaga za presojo pravilne uporabe 58. člena tudi v povezavi s 73. členom Uredbe št. 1122/2009.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 450/2014-6 z dne 4. 11. 2015 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-52441/2013/12 z dne 10. 1. 2014 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora na obeh stopnjah postopka v višini 1.185,70 EUR EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo, vloženo zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-52441/2013/12 z dne 10. 1. 2014 (v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33101-65/2014/5 z dne 17. 10. 2014). Agencija je z navedeno odločbo zaradi ugotovljenih nepravilnosti na površinah v izmeri 9,87 ha zavrnila tožničin zahtevek za izplačilo neposrednih plačil za leto 2013.(1) Odločitev temelji na 58. členu Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009(2) (v nadaljevanju Uredba št. 1122/2009), saj navedena neupravičena površina predstavlja več kot 20 % ugotovljenih površin.

2. Sodišče prve stopnje je v sodbi zavzelo stališče, da kmetijske površine tožničinega kmetijskega gospodarstva, ki se uporabljajo za potrebe letališča, niso površina, ki je upravičena do podpor. Pri tem se je sklicevalo na četrti odstavek 8. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev ter na sodno prakso Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU) v zadevah C-61/09 in C-684/13. Poudarilo je, da je za ugotovitev upravičenih površin, ki se uporabljajo tako za kmetijske kot za nekmetijske dejavnosti, pomembno, da gre za zemljišča, na katerih je kmet dovolj samostojen pri njihovi uporabi, kar mora v vsakem primeru preveriti upravni organ. Ta pa je ugotovil, da se sporna zemljišča uporabljajo za izvajanje dejavnosti aerokluba (letališče oziroma vzletišče z obratovalnim dovoljenjem). Temu tožnica ne ugovarja, prav tako ne ugotovitvi, da je košnja, ki jo izvaja na spornih površinah, primarno potrebna za namene vzletanja in pristajanja letal ter da zato te površine služijo letališki dejavnosti kot primarni dejavnosti, za katero veljajo posebna pravila in omejitve.

3. Tožnica (v nadaljevanju revidentka) izpodbija sodbo sodišča prve stopnje z revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ji prizna plačilne pravice za leto 2013, podrejeno, naj izpodbijano sodbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno sojenje. Zahteva povračilo stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na revizijo, sklicujoč se na odločitev SEU v zadevi C-61/09 poudarja, da je opredelitev spornih zemljišč in trajnih pašnikov ter s tem kmetijskih zemljišč odvisna od njihove dejanske namembnosti. Poleg tega iz mnenja DG AGRI(3) Evropske komisije v dokumentu z oznako ED V (2010) 86559 z dne 18. 2. 2010, ki je bil izdan v zvezi s pregledom izvajanja sheme enotnega plačila v Republiki Sloveniji v letih 2007 in 2008, izhaja, da v primeru letališča površine niso upravičene in ne bi smele biti upoštevane za določitev ali aktiviranje pravic do plačila, saj je glavna uporaba zemljišča povezana z dejavnostjo aerokluba, ki svoje dejavnosti ne more izvajati brez tega zemljišča. Ker je kontrolor v konkretni zadevi ugotovil, da gre na sporni površini za letališče, so revizijske navedbe, ki se nanašajo na vris zadevne grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarska (v nadaljevanju GERK), poimenovanem „letališče“, brezpredmetne. Ugotovljena površina tako predstavlja čezmerno prijavljeno neupravičeno površino, za katero je treba uporabiti znižanja in izključitve. Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka: O dovoljenosti revizije

5. Revizija je dovoljena na podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre za zadevo, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost dokončnega upravnega akta pa presega 20.000,00 EUR. Revidentka se na navedeno pravno podlago za dovoljenost revizije sicer ni sklicevala, je pa navedla, da ji je bil zavrnitvijo celotnega zahtevka za izplačilo plačilnih pravic odtegnjen denarni znesek 24.448,98 EUR in da to predstavlja za kmetijo nenadomestljivo škodo. Čeprav je menila, da je s tem izpolnjen pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (zelo hude posledice izpodbijane odločitve za stranko), je očitno, da je zaradi navedene vrednosti, ki izhaja iz odločbe prvostopenjskega upravnega organa, izpolnjen vrednosti pogoj za dovolitev revizije.

O vsebinski presoji revizije

6. Vrhovno sodišče najprej pojasnjuje, da je v revizijskem postopku vezano na ugotovljeno dejansko stanje, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi njegove zmotne ali nepopolne ugotovitve (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vprašanje, kolikšne površine je revidentka prijavila v vlogi za uveljavljanje neposrednih plačil, in kolikšna je ugotovljena neupravičena površina, so dejanska in ne pravna vprašanja. Zato so revizijske navedbe, ki po svoji vsebini pomenijo uveljavljanje nepravilne ugotovitve dejanskega stanja glede navedenih površin in posledično izračunanega odstotka, ki jo predstavlja neupravičeno prijavljena površina glede na celotno prijavljeno, neupoštevne.

7. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločalo o zakonitosti odločitve glede revidentkinega zahtevka za uveljavljanje neposrednih plačil (neposredne podpore), določenih v okviru izvajanja skupne kmetijske politike EU, urejenih z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009(4) (v nadaljevanju Uredba št. 73/2009) in Uredbo št. 1122/2009 kot njeno izvedbeno uredbo. V sodbi je pritrdilo stališču upravnih organov, da kmetijske površine tožničinega kmetijskega gospodarstva, ki se uporabljajo za potrebe letališča, niso površine, upravičene do podpor.(5) Navedlo je, da Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev v četrtem odstavku 8. člena določa, da se v GERK ne uvršča letališč v delu, kjer se raba ne izvaja za potrebe pridelave krme oziroma kmetijskih proizvodov, temveč z namenom vzdrževanja okolice oziroma funkcionalnosti letališča. Ob sklicevanju na sodno prakso Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevah C-61/09 in C-684/13 je poudarilo, da je za ugotovitev upravičenih površin, kadar se površine uporabljajo za kmetijske in nekmetijske dejavnosti, pomembno, da gre za kmetijska zemljišča, na katerih je lahko kmet dovolj samostojen pri njihovi uporabi in da mora upravni organ te okoliščine v vsakem primeru preveriti. Ker se torej presojajo konkretne okoliščine rabe zemljišč, ni bistveno, da so bila zemljišča v času vložitve vloge za leto 2013, kakor v prejšnjih letih, del GERK in upravičena do plačil ter da se je tožnica v vlogi oprla na te podatke uradne evidence.

8. Iz navedenega izhaja stališče sodišča prve stopnje, da se izplačilo podpore zavrne ne glede na to, da so v zahtevi stranke povzeti podatki iz uradne evidence, če je po opravljeni kontroli teh podatkov glede dejanske rabe prijavljenih kmetijskih površin ugotovljeno, da ne gre za upravičene površine. Revidentka temu nasprotuje z navedbami, da je bil njen zahtevek za izplačilo plačilnih pravic v letu 2013 zavrnjen, čeprav je v vlogi navedla podatke iz javno dostopnega registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG) za njen KMG-MID in čeprav so ti podatki izkazovali upravičenost do subvencije. Navaja, da je pred vložitvijo zahtevka vlogo uskladila z javnimi podatki, da ji je zahtevo sestavila kmetijska svetovalna služba, da je bila vloga pregledana pri upravni enoti in da ne more sprejeti kazni ob dejstvu, da je upoštevala znane podatke. Nekorektno in nemoralno pa je, da se od kmeta zahteva poznavanje uredb Komisije Evropske skupnosti, ki jo ne upoštevajo niti institucije. Navodilo „ES“ je bilo namreč izdano v letu 2009, šele z navodilom službe za RKG pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje z dne 27. 1. 2014 pa je bila njegova vsebina (ukinitev upravičenosti do plačilnih pravic na GERK-ih, ki predstavljajo vzletne steze) zajeta v uradne javne evidence oziroma podatke v zvezi z RKG. Zato meni, da prvostopenjski upravni organ pri odločanju ni imel podlage za izvzetje zatravljenih površin pristajalne steze na površini 9,87 ha, ker da je v celoti upoštevala in uporabila uradne evidence GERK-ov oziroma izpisa iz RKG.

9. Revidentka torej vztraja, da bi za izplačilo neposrednih podpor morali biti odločujoči podatki v RKG, vpisani v času vložitve njene vloge za izplačilo, in ne pri kontroli ugotovljeno dejansko stanje rabe zemljišča, pri čemer na ta način ugotovljena dejanska raba ni bila sporna (v tem smislu 10. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Vendar pa svojega stališča ne utemelji in ne pove, zakaj je v izpodbijani sodbi zavzeta drugačna razlaga zmotna (npr. da glede na okoliščine njenega primera pregled na kraju samem z daljinskim zaznavanjem ne bi smel biti opravljen, da način opravljanja tega pregleda ni bil pravilen ipd.). Ker Vrhovno sodišče na neobrazloženo revizijsko stališče ne more odgovoriti konkretno, le na splošni ravni pojasnjuje, da je sestavni del ureditve neposrednih podpor kot ukrepov v okviru skupne kmetijske politike EU tudi vzpostavitev integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS) v vsaki državi članici, katerega cilj ni samo preprečevanje neupravičenih izplačil, ampak tudi preverjanje upravičenosti morebiti že izplačanih zneskov s posledičnimi zahtevki za njihovo vračilo.(6) Tako Uredba št. 73/2009 v 20. členu določa: da države članice opravijo administrativne kontrole zahtevkov za pomoč, da bi preverile pogoje za upravičenost do pomoči (prvi odstavek); da se administrativne kontrole dopolnijo s sistemom pregledov na kraju samem, da se preveri upravičenost do pomoči, in da v ta namen države članice sestavijo načrt vzorčenja kmetijskih gospodarstev (prvi pododstavek drugega odstavka); da države članice lahko uporabijo tehnike daljinskega zaznavanja in globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za pregled enot rabe ali poljin na kraju samem (drugi pododstavek). V skladu z 29. členom iste uredbe se plačila v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, ne izvedejo, preden se preverjanje pogojev za upravičenost, ki jih mora opraviti država članica na podlagi člena 20, ne zaključi (tretji odstavek). Eden od pogojev za izplačilo podpor je tudi prijava kmetijske površine, ki je upravičena do podpore. Tako je v 34. členu Uredbe št. 73/2009 določeno, da se podpora v okviru sheme enotnega plačila dodeli kmetom po aktiviranju pravice do plačila na upravičeni hektar in da aktivirane pravice do plačila dajejo pravico do plačila v njih določenih zneskov (prvi odstavek). Na podlagi točke a) drugega odstavka istega člena „upravičeni hektar“ pomeni tudi kmetijske površine kmetijskega gospodarstva in površine, zasejane s hitro rastočim panjevcem (oznaka KN ex 0602 90 41), ki se uporablja za kmetijsko dejavnost ali ki se, če se površine uporabljajo tudi za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti.

10. Iz teh določb izhaja, da ima upravni organ zaradi preverjanja upravičenosti do pomoči možnost vzorčnega opravljanja kontrolnih pregledov kmetijskih gospodarstev na kraju samem tudi glede prijavljenih površin z vidika dejavnosti, za katero se uporablja. Poleg vzorčnih pregledov se lahko kontrolni pregled opravi še v primerih iz drugega odstavka 28. člena Uredbe št. 1122/2009, po katerem navedbam nepravilnosti, ugotovljenih z navzkrižnim preverjanjem, sledi ustrezen administrativni postopek in po potrebi pregled na kraju samem.(7)

11. Povedano pomeni, da kljub morebitni usklajenosti vloge s podatki, ki se vodijo v evidencah, priznanje izplačila podpore ni nujno takojšnje, in sicer bodisi zaradi vzorčnega opravljanja pregledov na kraju samem bodisi zaradi takega pregleda kot posledice ugotovljenih nepravilnosti v okviru administrativnega preverjanja zahtevka. Navedeno kaže, da je v takem primeru odločilno ob teh pregledih ugotovljeno dejansko stanje. V obravnavani zadevi je tako organ pri spornih zemljiščih ugotovil, da se zaradi omejitev v zvezi z uporabo za namen letališča/letalske steze ne uporabljajo za kmetijsko dejavnost. Ob takem stanju bi bilo nepravilno in tudi nerazumljivo ravnanje, za katerega se zavzema revidentka, da bi ji bila izplačana podpora za površino, ki se ne uporablja za kmetijsko dejavnost. Če organ napake ne bi ugotovil in bi izplačal podporo, pa bi ob morebitni kasnejši reviziji in ugotovitvi neupravičenih površin nastale okoliščine za sprožitev postopka vračila neupravičeno prejete pomoči (80. člen Uredbe št. 1122/2009).

12. S tem povezana okoliščina, na katero še opozarja revidentka, in sicer da naj bi bili podatki v RKG spremenjeni šele v oktobru 2013, to je šest mesecev po vložitvi njene vloge, so tako le posledica dolžnega ravnanja upravne enote, določenega v prvem odstavku 31. člena tedaj veljavnega Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev. Ta je določal, da spremembe GERK izvaja upravna enota po uradni dolžnosti tudi, če sprememba temelji na ugotovitvi kontrolnih organov. V tem primeru kontrolna organa posredujeta podatke upravni enoti, ki izvede spremembo v RKG. Za obravnavani primer to pomeni, da je bila odločitev sprejeta na podlagi dejanskega stanja v času njenega sprejema, zato je v tem pogledu neutemeljen očitek, da ti podatki pri odločanju ne bi smeli biti uporabljeni. Kar zadeva samo revizijo vpisanih podatkov, pa tudi iz sodbe v zadevi Demmer (C-684/13) z dne 2. 7. 2015, v kateri se je SEU soočilo z vprašanjem vračila neupravičeno izplačane pomoči zaradi spremenjenih podatkov v registru glede upravičenih površin, izhaja, da je ta dopustna.(8)

13. Glede na obrazloženo revidentkine navedbe, da se je zanesla na vpisane podatke, ne morejo pomeniti njene upravičenosti do pridobitve podpore za neupravičene površine, zato jih je treba v tem delu zavrniti.

14. Vendar pa omenjeno ter s tem povezana revizijska navedba, da je do napake pri podaji zahtevka prišlo izključno zaradi upoštevanja javnih podatkov in da zato ni pogojev za popolno zavrnitev njene vloge, odpira vprašanje utemeljenosti odtegnitve celotne podpore (torej tudi za upravičene površine) oziroma pravilne uporabe drugega odstavka 58. člena Uredbe št. 1122/2009. 15. Navedeni člen določa: da če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino, večja od površine, ugotovljene v skladu s členom 57, se pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kakor 3 % ali dva hektarja, vendar ne več kakor 20 % ugotovljene površine (prvi odstavek)(9); da če je razlika več kakor 20 % ugotovljene površine, se ne dodeli nobena pomoč na površino za zadevno skupino posevkov (drugi odstavek). Z uporabo navedenih določb pa je povezan še 73. člen iste uredbe, ki določa izjeme od uporabe znižanj in izključitev in ki med drugim določa, da se znižanja in izključitve iz poglavij I in II(10) ne uporabljajo tudi, kadar je kmet predložil točne podatke ali kadar lahko kako drugače pokaže, da ni naredil napake (prvi odstavek).

16. Iz tega izhaja, da 73. člen zožuje polje uporabe 58. člena Uredbe št. 1122/2009 in s tem sankcij zaradi prijavljenih neupravičenih površin (kot v obravnavanem primeru, ko je bilo revidentki zaradi neupravičenih 9,87 ha zavrnjeno izplačilo tudi za ostale upravičene površine(11)). Zato ga je treba uporabiti vselej, ko stranka navaja okoliščine, ki so po njenem ovira za uporabo znižanja tudi glede preostalih (upravičenih) površin. Revidentkine navedbe, da se je glede površin, na katerih je letališče/vzletišče, zanesla na uradne podatke iz javnih evidenc, kar tožena ni prerekala, niso nerelevantne in prav 73. člen ureja takšne primere. Sistem Uredbe št. 1122/2009 namreč temelji na pogoju, da so vsi podatki iz evidenc, na katere se kmetje opirajo, zanesljivi. Obveznost države pa je, da to zagotovi, kar izhaja tudi iz 25. uvodne izjave omenjene uredbe.(12) Tako šele izpolnjevanje tega pogoja omogoča kmetu, da izpolni vlogo in da se pri tem zanese na dane podatke. Če ni tako, 73. člen uredbe omogoča odstop od znižanj shem pomoči. 17. Čeprav torej ni mogoče dovoliti pomoči za zemljišče, katerega dejanska raba ne služi namenu, za katerega se lahko dodelijo pomoči, ker bi to bilo v nasprotju z uredbo, pa to ne pomeni, da se lahko odločitev avtomatično razteza tudi na zmanjšanje za ostale površine, za katere bi se pomoč lahko pridobila, seveda, kadar so izpolnjeni pogoji iz 73. člena. Zato bi bilo neskladno z namenom uredbe in nesorazmerno, če v takih okoliščinah ne bi bile uporabljene določbe omenjenega člena, ugotovljena dejstva, ki jih v zvezi z njihovo uporabo zatrjuje stranka, in presojeno, ali ta ustrezajo vsebini pravne norme.

18. Tega v dosedanjem postopku nista storila ne upravna organa ne sodišče prve stopnje, čeprav je revidentka v tožbi navajala, da je vlogo oprla na podatke uradne evidence ter da ni mogla vedeti in ni bila seznanjena z dejstvom, da se na zatravljenih površinah, namenjenih vzletnim stezam, ne morejo vrisati GERK-i.(13) Trdila je torej, da je do prijave neupravičenih površin prišlo iz razlogov izven njene sfere, s čimer je bila vzpostavljena podlaga za presojo pravilne uporabe 58. člena tudi v povezavi s 73. členom Uredbe št. 1122/2009, ne glede na to, da je v tožbi izrecno izpostavila 58. člen le v zvezi s tožbeno trditvijo, da neupravičene površine ne pomenijo 20% ugotovljenih upravičenih površin.

19. Vrhovno sodišče je zato zaradi napačne uporabe materialnega prava, na kar pazi tudi po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1), reviziji ugodilo ter spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponovno odločanje (prvi odstavek 94. člena v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1). V novem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 58. člena Uredbe št. 122/2009 in ugotoviti, ali zatrjevane okoliščine glede vlaganja revidentkinega zahtevka utemeljujejo uporabo izjeme iz 73. člena iste uredbe.

K II. točki izreka

20. Ker je revidentka z revizijo uspela in je Vrhovno sodišče prvostopenjsko sodbo spremenilo in samo odpravilo odločbo tožene stranke, je odločilo tudi o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Stroški postopka na prvi stopnji so priznani na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in odmerjeni v višini 285,00 EUR iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, povečanih za 22 % DDV (62,70 EUR), skupaj torej 347,70 EUR. Revizijski stroški so v skladu s prehodno določbo drugega odstavka 20. člena Odvetniške tarife odmerjeni na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Ker bi bila revidentka na podlagi tar. št. 3300 (količnik 2) in ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta (24.448,98 EUR) upravičena do 890,00 EUR nagrade za postopek z revizijo, je Vrhovno sodišče priznalo povračilo priglašenih 838,00 EUR (DDV ni bil zahtevan), na obeh stopnjah skupaj torej 1.185,70 EUR. Plačane sodne takse za postopek na prvi stopnji in za revizijo bo vrnilo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti (točka c opombe 6.1 taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

(1) Upravni organ je na podlagi kontrolnega pregleda površin z daljinskim zaznavanjem ugotovil neupravičene površine na GERK-ih 1165175, 4250702 in 4010726. (2) Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina.

(3) Directorate-General for Agriculture and Rural Development. (4) Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003. Ta uredba se ne uporablja več od 1.1.2015. Razveljavila jo je Uredba 1307/2013 z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009. (5) Iz pojasnil upravnega organa druge stopnje, povzetih v sodbi, izhaja, da je bila pri kontroli upravičene površine kot sporna ugotovljena površina, na kateri se nahaja letališče. Ker so tudi prejeti podatki s strani Agencije za civilno letalstvo kazali, da gre za letališče/vzletišče z obratovalnim dovoljenjem, zgolj dejstvo, da pritožnica površino kosi večkrat letno, ne more upravičiti primarnosti kmetijske rabe. Košnja je namreč primarno potrebna za namene vzletanja in pristajanja letal, kar pomeni, da zemljišča služijo letališki dejavnosti kot primarni dejavnosti. Pritožnica zato ni upravičena do dodelitve in izplačila plačilnih pravic.

(6) Uredba št. 1122/2009 v 80. členu določa, da če je izvršeno neupravičeno plačilo, kmet povrne znesek z obrestmi, izračunanimi v skladu z odstavkom 2 (prvi odstavek). Obveznost povračila se ne uporabi, če je plačilo pomotoma izvršil pristojni organ ali drug organ in če ni razumno pričakovati, da bi kmet lahko napako odkril (tretji odstavek).

(7) Prim. sodbo SEU v zadevi Maatschap T. van Oosterom en A. van Oosterom-Boelhouwer (C-485/12) z dne 10. aprila 2014. (8) Na dopustnost uporabe spremenjenih podatkov po vložitvi vloge kaže npr. tudi določba prvega pododstavka drugega odstavka 73. člena Uredbe št. 1122/2009 (da se znižanja in izključitve iz poglavij I in II ne uporabljajo za dele zahtevka za pomoč, v zvezi s katerimi kmet pisno obvesti pristojni organ, da je zahtevek za pomoč nepravilen ali je postal nepravilen, odkar je bil vložen).

(9) Vsebina navedenega odstavka je bila določena (spremenjena) z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1368/2011 z dne 21. decembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1121/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe ter Uredbe (ES) št. 1122/2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih z navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina.

(10) V to poglavje sodi uporabljeni 58. člen.

(11) Iz drugostopenjske odločbe je razvidno, da je pritožnica upravičene površine prijavila na površini 51,11 ha in da neupravičena površina 9,87 ha predstavlja 23,91 % ugotovljene površine (tista površina, ki izpolnjuje predpisane pogoje za plačilo, znaša 41,24 ha).

(12) Vzpostaviti je treba splošni okvir za uvedbo poenostavljenih postopkov v okviru sporazumevanja med kmetom in organi držav članic. Ta okvir mora zlasti določiti možnost uporabe elektronskih sredstev. Vendar je treba zajamčiti, da so tako obdelani podatki v celoti zanesljivi in da se taki postopki opravljajo brez razlikovanja med kmeti. Poleg tega je treba zaradi poenostavitve administracije za kmete in nacionalne organe slednjim omogočiti, da zahtevajo spremne dokumente, potrebne za preverjanje upravičenosti do določenih plačil, neposredno od vira informacij in ne od kmeta.

(13) Enako je menila v pritožbi: da v njenem primeru ni mogoče uporabiti 58. člena Uredbe št. 1122/2009, saj je v popolni vlogi uporabila podatke RKG.