Jedro

V primeru naknadnega ugotavljanja izpolnjevanja predpisanih premoženjskih pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni ob odobritvi nujne brezplačne pomoči, torej v postopku po 36. členu ZBPP, treba uporabljati predpise, ki so veljali ob odobritvi take pomoči. Tudi za primere, če se v postopku po 41. členu ZBPP za čas vložitve prošnje za BPP ugotovi drugačno premoženjsko stanje uživalca BPP, kot ga je ta navedel v prošnji, in ob takem premoženjskem stanju že v začetku ne bi bil upravičen do dodeljene BPP, Vrhovno sodišče meni, da se upravičenost do nadaljnjega prejemanja BPP presoja po predpisih, ki so veljali ob odobritvi BPP.

Če se med koriščenjem odobrene BPP premoženjsko stanje prosilca spremeni (ne glede na to, ali je to sporočil sam ali pa je to ugotovil organ za BPP po uradni dolžnosti), se pri presoji nadaljnje upravičenosti do že dodeljene BPP (41. člen ZBPP) uporabljajo predpisi, ki veljajo ob spremembi premoženjskega stanja, če pa ni mogoče ugotoviti, kdaj je do spremembe premoženjskega stanja prišlo, pa se uporabljajo predpisi, ki veljajo ob odločanju organa za BPP o nadaljnji upravičenosti do BPP.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1403/2012-5 z dne 2. 10. 2012 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 271/2010 z dne 14. 8. 2012 (1. točka izreka), ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (2. točka izreka sodbe). Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da tožnici (v nadaljevanju revidentki) preneha upravičenost do nujne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki ji je bila dodeljena z odločbo tožene stranke, št. Bpp 271/2010 z dne 3. 5. 2010, in se šteje za neupravičeno prejeto. V obrazložitvi te odločbe je pojasnjeno, da ji je bila nujna BPP odobrena za vložitev odgovora na tožbo, zastopanja na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka. Tožena stranka je postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP začela po uradni dolžnosti dve leti po izdaji odločbe o dodelitvi nujne BPP. Na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov in podatkov GURS je ugotovila, da premoženje revidentkine družine presega cenzus za upravičenost za BPP. Pri presoji premoženjskega pogoja za dodelitev BPP je uporabila 27. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 4. členom Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012. 2. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrnilo. Navedlo je, da mora tudi pri nujni BPP prosilec izkazati izpolnjevanje pogojev za odobritev BPP, le da se pogoji preverijo naknadno, na podlagi dokazil, ki jih mora prosilec predložiti takoj, ko mu je nujna BPP odobrena, ali najkasneje v roku osem dni po odobritvi oziroma po uradni dolžnosti. Navedlo je, da je tožena stranka pri naknadni presoji izpolnjevanja pogojev za BPP pravilno upoštevala relevantne določbe zakonov, veljavnih v času odločanja v obravnavani zadevi.

3. Revidentka vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V reviziji uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Izpolnjevala je pogoje za odobritev nujne brezplačne pravne pomoči. Ni mogoče odvzeti brezplačne pravne pomoči za nazaj. V času, ko je vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč in ji je bila ta odobrena, še ni veljal ZSVarPre in tudi ne Zakon o interventnih ukrepih za leto 2012. 4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je dovoljena iz razlogov po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je v obravnavani zadevi pomembno pravno vprašanje, ali se pri naknadnem odločanju o izpolnjevanju pogojev za nujno BPP lahko uporablja zakon, ki je začel veljati šele po odobritvi nujne BPP, oziroma, ali se pri presoji izpolnjevanja pogojev za nujno BPP uporabi zakon, ki je veljal v času izdaje odločbe o odobritvi nujne BPP, ali zakon, ki je veljal v času, ko je organ opravil naknadno preverjanje.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero po vsebini 2. točke prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru izpodbijana odločba tožene stranke z dne 14. 8. 2012 (in posledično tudi izpodbijana sodba) temelji na določbah Zakona o brezplačni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in sicer drugega odstavka 42. člena (prenehanje upravičenosti do BPP zaradi spremenjenih okoliščin, med drugim tudi zaradi drugačnega premoženjskega stanja) v povezavi s prvim odstavkom 36. člena (pogoji za dodelitev nujne BPP), 2. člena (ki med drugim določa način, oblike in pristojni organ za odločanje o BPP) in drugega odstavka 37. člena (ta določa način odločitve pristojnega organa: zavrženje, zavrnitev ali ugoditev prošnji za BPP), te določbe so namreč navedene v njenem uvodu.

9. ZBPP v 36. členu določa pogoje za dodelitev nujne BPP (prvi odstavek); določa tudi obveznost prosilca, ki mu je nujna BPP odobrena, da najkasneje v 8 dneh po odobritvi BPP dokaže izpolnjevanje pogojev po ZBPP (tretji odstavek). Če odobritev nujne pravne pomoči ni bila utemeljena ali če prosilec ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev, se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. V 41. členu ZBPP je določeno, da mora pogoje za dodelitev BPP upravičenec izpolnjevati ves čas, za katerega mu je bila odobrena. Če pride do spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na pravico do BPP, mora prosilec v osmih dneh od spremembe okoliščin o tem obvestiti organ, in sicer ves čas, to je od odobritve BPP pa do njenega dokončnega obračuna. Po 42. členu ZBPP pa lahko organ po uradni dolžnosti začne ugotovitveni postopek o nadaljnji upravičenosti do BPP. Glede na okoliščine posameznega primera lahko izda drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ali pa izda odločbo o prenehanju upravičenosti do BPP.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje preuranjeno sklenilo, da gre v obravnavanem primeru za prvo presojo upravičenosti do (brez preverjanja izpolnjevanja predpisanih premoženjskih pogojev) dodeljene nujne BPP, torej za postopek po 36. členu ZBPP, saj to jasno in nedvoumno ne izhaja niti iz odločbe tožene stranke (niti iz uvoda, v katerem so navedene določbe ZBPP, niti z izreka niti iz obrazložitve), niti iz upravnih in sodnih spisov. Iz izpodbijane sodbe in odločbe pa tudi ni razvidno, ali je bilo revidentkino premoženjsko stanje tako, kot je ugotovljeno v izpodbijani odločbi, že ob odobritvi nujne BPP, ali pa se je spremenilo naknadno in kdaj.

11. Prav od tega, ali gre za preverjanje upravičenosti dodelitve nujne BPP od samega začetka (36. člen ZBPP) ali za vmesno ugotavljanje premoženjskega stanja in posledično preverjanje upravičenosti do (nadaljnje) BPP zaradi drugačnega premoženjskega stanja (41. člen ZBPP), pa je odvisno, katero premoženjsko stanje oziroma kateri predpisi so pravno pomembni za odločitev v konkretnem (tudi v tem) primeru.

12. Ker v tem primeru te okoliščine niso jasne in tudi ni jasno, po kateri določbi ZBPP je odločitev tožene stranke sprejeta, ali po 36. ali po 41. členu ZBPP, sodišče prve stopnje pa tega ni raziskalo in ustrezno pojasnilo, je napravilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1), in sicer iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni, posledično pa tudi ni mogoče presoditi, ali je bilo v tem primeru materialno pravo pravilno uporabljeno.

13. ZBPP nima izrecnih določb o tem, katero pravo se uporablja v primeru naknadnega ugotavljanja upravičenosti do nujne BPP po 36. členu ZBPP, in tudi ne, katero pravo se uporablja ob ugotovljenem drugačnem oziroma spremembi premoženjskega stanja uživalca BPP po 41. členu ZBPP. Ker pa je za nadaljnje odločanje v tej zadevi pravno mnenje glede tega vprašanja bistveno, ga Vrhovno sodišče podaja v nadaljevanju te obrazložitve. Pri tem izhaja iz ključnega pogoja za dodelitev BPP, to je premoženjskega stanja prosilca oziroma uživalca BPP, ki je po določbah ZBPP pomembno tako ob dodelitvi BPP kot tudi ves čas njenega uživanja. Vrhovno sodišče pri oblikovanju svojega pravnega mnenja torej izhaja iz premoženjskega stanja prosilca kot ključne navezne okoliščine, od katere je pri odločanju o upravičenosti oziroma prenehanju neupravičenosti do BPP odvisna tudi uporaba prava, in iz definicije neupravičeno prejete BPP iz prvega odstavka 43. člena ZBPP. Ta določa, da se za neupravičeno prejeto BPP šteje že plačana BPP, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona.

14. Vrhovno sodišče meni, da je v primeru naknadnega ugotavljanja izpolnjevanja predpisanih premoženjskih pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni ob odobritvi nujne brezplačne pomoči (ki se lahko odobri brez podatkov o prosilčevem premoženjskem stanju), torej v postopku po 36. členu ZBPP, treba uporabljati predpise, ki so veljali ob odobritvi take pomoči. V tem primeru je sodišče prve stopnje to zadevo (preuranjeno) presojalo kot zadevo po 36. členu ZBPP, vendar je pri odločanju zmotno uporabilo materialno pravo, saj je zmotno menilo, da je tožena stranka pravilno uporabila pravo, ki je veljalo v času odločanja o prenehanju BPP.

15. Tudi za primere, če se v postopku po 41. členu ZBPP za čas vložitve prošnje za BPP ugotovi drugačno premoženjsko stanje uživalca BPP, kot ga je ta navedel v prošnji, in ob takem premoženjskem stanju že v začetku ne bi bil upravičen do dodeljene BPP, Vrhovno sodišče meni, da se upravičenost do nadaljnjega prejemanja BPP presoja po predpisih, ki so veljali ob odobritvi BPP.

16. Če se med koriščenjem odobrene BPP premoženjsko stanje prosilca spremeni (ne glede na to, ali je to sporočil sam ali pa je to ugotovil organ za BPP po uradni dolžnosti), se pri presoji nadaljnje upravičenosti do že dodeljene BPP (41. člen ZBPP) uporabljajo predpisi, ki veljajo ob spremembi premoženjskega stanja, če pa ni mogoče ugotoviti, kdaj je do spremembe premoženjskega stanja prišlo, pa se uporabljajo predpisi, ki veljajo ob odločanju organa za BPP o nadaljnji upravičenosti do BPP.

17. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj upošteva pravno mnenje Vrhovnega sodišča glede uporabe materialnega prava in stališča glede postopka, navedena v tej obrazložitvi.

K II. točki izreka:

18. Odločitev o stroških postopka se na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pridrži za končno odločbo.