Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru - zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse - dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni, oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru - zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse - dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni, oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo?

Obrazložitev

1.Tožnika sta 17. 10. 2007 s toženko sklenila pogodbo o hipotekarnem kreditu v vrednosti 202.000,00 CHF, ki bi jih morala vrniti v 240 mesečnih anuitetah. Kredit sta najela z namenom poplačila kreditov in dokončanja gradnje hiše, prvi tožnik je namreč v letu 2006 že sklenil kredit v švicarskih frankih. Uveljavljala sta zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe ter notarskega zapisa, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke ter njen izbris, hkrati pa sta postavila še kondikcijski zahtevek v višini 39.155,99 EUR.

2.Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bila pojasnilna dolžnost ustrezno izpolnjena, ker je bil tožnik seznanjen s posledicami pogodbe, ekonomskimi posledicami, ki jih lahko ima sklenitev takšne pogodbe, vključno z možnostjo zvišanja vrednosti pogodbene obveznosti v domači valuti, pri čemer ni bila podana slaba vera toženke niti znatno neravnotežje položajev strank. Posledično je zahtevek tožnikov v celoti zavrnilo in jima naložilo plačilo stroškov postopka. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in prvostopenjsko odločitev spremenilo tako, da je ugotovilo ničnost kreditne pogodbe ter notarskega zapisa, neveljavnost vknjižbe hipoteke, nato pa slednjo še izbrisalo. V delu, ki se nanaša na kondikcijski zahtevek, je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem obsegu vrnilo v ponovno sojenje.

3.Toženka predlaga dopustitev sledečih revizijskih vprašanj:

1.Ali sta sodišči prve in druge stopnje z opustitvijo prednostne presoje, ali domnevno nepošteni pogodbeni pogoji temeljijo na obveznih zakonih ali predpisih Republike Slovenije v smislu 1(2) Direktive 93/13, zmotno uporabili materialno pravo?

2.Ali pogodbeni pogoj, ki določa, da banka odobrava kreditojemalcu dolgoročni devizni namenski kredit v določenem znesku CHF, kreditojemalec pa se zaveže kredit vrniti v mesečnih anuitetah, za katere je dolžan zagotoviti zadostno kritje na računu v CHF, po svoji normativni vsebini ustreza načelu monetarnega nominalizma iz 371. člena Obligacijskega zakonika ("OZ") ali valutni klavzuli iz 372. člena OZ?

3.Ali sta sodišči prve in druge stopnje s presojo nepoštenosti spornih pogodbenih pogojev na podlagi Direktive oziroma ZVPot zmotno uporabili materialno pravo?

4.Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je kreditna pogodba št. MS01 305595045 (v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 906/07 pred notarko Romano Gajšek iz Murske Sobote z dne 17. 10. 2007) glede na okoliščine zadeve nična?

5.Ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru - zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse - dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni, oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo?

6.Ali obrazložitev sodišča druge stopnje, ki je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in v pretežnem delu povzema odločbe Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča iz drugih postopkov, ne da bi dejanske okoliščine konkretnega primera skrbno analitično primerjalo s tistimi v citirani sodni praksi in ne da bi predrugačeno zgornjo premiso skrbno apliciralo na ugotovljeno dejansko stanje (in ne le s sklicem na povzetek), zadostilo ustavni pravici do obrazložene sodne odločbe?

7.Ali je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku kršilo dolžnost materialno procesnega vodstva?

8.Ali je obrazložitev sodišča druge stopnje, ki spremembo sodbe sodišča prve stopnje utemeljuje na zmotnih materialnopravnih izhodiščih sodišča prve stopnje, brez da bi opravilo skrbno presojo dejanskih navedb tožene stranke in povezanih dokazov (iz katerih izhaja znatno drugačna argumentacija od zaključkov sodišča prve stopnje) in brez da bi obrazložilo, kako je presojalo procesno aktivnost tožene stranke, le-tej dejansko odvzelo položaj aktivnega udeleženca v postopku in ji onemogočilo učinkovito obrambo njenih pravic, ter tako kršilo njeno pravico do izjave, ravnalo v nasprotju z načelom kontradiktornosti in kršilo njeno pravico do obrazložene sodne odločbe?

9.Ali je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku kršilo metodološki napotek iz 8. člena ZPP in poseglo v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke?

10.Ali načelo lojalne razlage v segmentu področij minimalne harmonizacije slovenska sodišča zavezuje, da na podlagi interpretacije direktive vzpostavljajo civilnopravno odgovornost prodajalcev ali ponudnikov, ki se skozi čas v sodni praksi SEU spreminja in dopolnjuje, ne da bi hkrati ustvarjalo obveznost, da sodišče skrbno presodi ali novejša razlaga direktive de facto ustvarja novo pravno obveznost in brez da bi sodišče skrbno presodilo in obrazložilo, ali je sprememba razlage nacionalnega implementacijskega predpisa v nasprotju s temeljnimi načeli nacionalnega prava, zlasti ustavno prepovedjo retroaktivnosti?

11.Ali obrazložitev sodne odločbe, ki presojo pojasnilne dolžnosti obrazloži negativno, torej z navedbo informacij, ki po presoji sodišča ne zadoščajo za jasnost in razumljivost spornega pogodbenega pogoja, ne da bi sodišče pred tem izvedlo ustrezno vsebinsko materialno procesno vodstvo, ter brez vsebinskega pojasnila, kakšna konkretna pojasnila oziroma informacije bi potrošniku moral, poleg ugotovljenega, še podati prodajalec ali ponudnik, da bi potrošniku s celoto predloženih informacij dal dovolj jasno vedeti, da so valutna nihanja nestabilna in potencialno visoka, in mu ustrezno pojasnil dejansko tveganje, ki mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju v primeru velikega znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, glede na obračunsko valut, pri čeme sodišče ponudniku ali prodajalcu pomanjkljivosti podanih pojasnil očita zgolj abstraktno, in ko zaradi takšne negativne in abstraktne opredelitve v sodni odločbi izostane jasna obrazložitev konkretizirane razlike med obsegom in vsebino potrošniku podanih informacij in med konkretno obliko ter konkretno vsebino in vrsto informacij, ki bi - upoštevaje sodno prakso SEU o upoštevnosti vseh objektivnih informacij - zadostile pojasnilni dolžnosti, zaradi česar ponudnik ali prodajalec zgolj abstraktno razume, da so določene okoliščine povprečnemu potrošniku ostale pomanjkljivo pojasnjene, vendar hkrati ostane v dvomu o tem, kako in s kakšnimi ustnimi, pisnimi ali drugimi informacijami bi lahko zadostil merilom pojasnilne dolžnosti, in tako hkrati ostane brez vodila kako svoje bodoče ravnanje uskladiti z veljavnim pravom, skladna z zahtevami SEU in ustavno pravico do obrazložene sodne odločbe ter ustavno pravico do pravne varnosti?

12.Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo kriterije za presojo (ne)poštenosti pogodbenega pogoja v smislu 3(1) Direktive oziroma prvega odstavka 24. člena ZVPot, s tem, da je pri presoji upoštevalo tudi izven-pogodbeni (npr. regulativni, premoženjski) položaj pogodbenih strank?

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede vprašanja, navedenega v izreku, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.