Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Tožnik je od toženca zahteval vračilo denarja po več sklenjenih posojilnih pogodbah, toženec pa je ugovarjal, da je šlo za navidezne pravne posle, saj je v njih nastopal zgolj kot posrednik oziroma navidezni posojilojemalec.
2. Sodišče prve stopnje je s sodbo (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu je toženec dolžan plačati 250.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 10. 2017, 250.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2017, 65.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2018, 300.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 2. 2018, 170.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 5. 2018, 235.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2018, 300.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 11. 2018 in 69.270,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2019 dalje do plačila, in (II.) odločilo, da je tožnik dolžan tožencu povrniti vse potrebne pravdne stroške.
3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: „- Ali je sodišče prve stopnje glede presoje navideznosti Posojilnih pogodb pravilno uporabilo določbo 50. člena OZ? - Ali je z vidika 50. člena OZ pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da so Posojilne pogodbe navidezne? - Ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da Posojilne pogodbe nimajo podlage? - Ali je ob predpostavki navideznosti posojilnih pogodb pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi sodišče druge stopnje, da tožena stranka ni dolžna povrniti prejetih denarnih zneskov na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi? - Ali je materialnopravno pravilno naziranje, da je morala tožena stranka dokazati le, da sta s tožečo stranko želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisala v posojilnih pogodbah, ne pa tudi prikritega pravnega razmerja? - Če sprejmemo stališče nižjih sodišč, da je bila tožena stranka le vmesni člen, ali Posojilne pogodbe predstavljajo pogodbo s slamnatim možem, take pogodbe pa niso navidezne, temveč veljavne? - Ali je pravilno pravno naziranje sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni kršila prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim (_venire contra factum proprium_)? - Ali je v tej zadevi sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, s tem da ni ravnalo v skladu z metodološkimi napotili iz 8. člena ZPP? - Ali je v tej zadevi sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP? - Ali je v tej zadevi sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP? - Ali je v tej zadevi sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP? - Ali je v tej zadevi sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP? - Ali je v tej zadevi sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP? - Ali je v tej zadevi sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP?“
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V konkretni zadevi zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).