Jedro

Če je v pogodbi o zaposlitvi za določen čas naveden razlog za takšno pogodbo, se tudi njena zakonitost presoja v tem okviru, delodajalec pa v sodnem postopku ne more dokazovati, da je bil razlog dejansko drug ali da so poleg v pogodbi določenega razloga za določen čas obstajali še drugi razlogi za takšno pogodbo.

Izjemoma je mogoče nadomeščanje začasno odsotnega delavca (kot razloga po 3. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR) vezati na tudi delovno mesto oziroma s tem razlogom pokriti tudi nadomeščanje več delavcev na istem delovnem mestu, ki niso poimensko določeni.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev, da so bile pogodbe o zaposlitvi med strankama dne 30. 4. 2010, 23. 6. 2010, 30. 12. 2010 in 28. 6. 2011 za določen čas sklenjene v nasprotju z zakonom, zaradi česar se šteje, da so bile sklenjene za nedoločen čas, da se ugotovi, da je delovno razmerje tožniku pri toženi stranki nezakonito prenehalo z 31. 12. 2011, da je tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas od 3. 5. 2010, da tožniku delovno razmerje še vedno traja od 1.1. 2012, s pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 6. 2011, zaradi česar ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, ga prijaviti v ustrezna zavarovanja in mu obračunati ter izplačati nadomestilo plače ter druge prejemke iz delovnega razmerja in povrniti stroške postopka. Sodišče je presodilo, da so obstajali zakonsko določeni razlogi za sklepanje pogodb o zaposlitvi med strankama za določen čas.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je ugotovilo, da so bile vse štiri pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko za določen čas sklenjene v nasprotju z zakonom, da se zato šteje, da so bile sklenjene pogodbe za nedoločen čas od 3. 5. 2010, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo in mu še vedno traja od 1. 1. 2012, zaradi česar ga je tožena stranka dolžna pozvati na delo, ga prijaviti v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje s 1. 1. 2012, mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati bruto nadomestilo plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, odvesti davke in prispevke ter tožniku izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mu povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške.

3. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka. Pri presoji zakonitosti sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas je izhajalo iz razlogov, ki so bili določeni v vsaki od pogodb o zaposlitvi. Navedlo je, da je dokazno breme glede obstoja zakonitega razloga za sklenitev pogodbe za določen čas v skladu z 52. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) na delodajalcu. Iz izpovedb prič V. R. in B. A. ne izhaja, da naj bi ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas vedeli za čas, ki je potreben za sklenitev pogodb o zaposlitvi, čeprav je v skladu s prvim odstavkom 53. člena ZDR čas pogodbe omejen na obdobje, ki je potrebno, da se delo opravi. Iz izpovedi prič izhaja tudi, da je pri toženi stranki obstajala potreba po delu voznika zaradi večjih naročil v času sezone od maja do septembra vsako leto ter odsotnosti voznikov zaradi bolezni in izrabe letnega dopusta. To pomeni, da je obstajal razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi povečanega obsega dela za navedene mesece, ne pa tudi za ostale. V zvezi s pogodbama o zaposlitvi z dne 23. 6. 2010 in 28. 6. 2011 (drugo in četrto pogodbo za določen čas - iz teh izhaja, da gre za razlog nadomeščanja začasno odsotnih delavcev v času koriščenja letnih dopustov) je obrazložilo, da iz druge alineje prvega odstavka 52. člena ZDR izhaja, da se ta razlog nanaša na nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Pri tem se zaradi preprečitve zlorab v skladu s sodno prakso zahteva, da se v takem primeru opredeli, na delo katerega začasno odsotnega delavca se nanaša pogodba o zaposlitvi za določen čas, le izjemoma (zaradi specifičnih pogojev) pa je nadomeščanje lahko vezano na delovno mesto in ne na posameznega delavca. Bistveno je, da delodajalec dokaže, da gre dejansko za nadomeščanje in da delovno razmerje za določen čas preneha ob vrnitvi delavca, ki se ga nadomešča. Sklepanje pogodb za določen čas zgolj iz razloga pokrivanja sorazmerno dolge odsotnosti (šestmesečno obdobje) nedoločnega števila delavcev zaradi letnih dopustov je v nasprotju z namenom instituta pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot izjeme od zaposlovanja za nedoločen čas.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri se sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je pritožbeno sodišče glede na izpovedi prič navedlo, da je obstajal povečan obseg dela pri toženi stranki v času sezone, kar pomeni, da je bila najmanj pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 30. 4. 2010 sklenjena zakonito. Šlo je za pogodbo za povečan obseg dela v času sezone, torej bi moralo sodišče druge stopnje pritožbo tožnika najmanj v tem obsegu zavrniti. Navedeno predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je izrek sodbe v nasprotju z razlogi sodbe. V zvezi s tem tožena stranka na podlagi izpovedi prič poudarja, da povečan obseg dela ni bil le od maja do septembra, temveč je šlo za povečan obseg dela tudi v preostalih mesecih (najmanj v mesecih april, maj, junij, september in oktober). V zvezi s pogodbama z dne 23. 6. 2010 in 28. 6. 2011 navaja, da je tožnik nadomeščal delavce na sistemiziranih delovnih mestih in da zaradi narave dela ni bilo mogoče konkretno navesti, katere delavce bo nadomeščal. Narava dejavnosti onemogoča napoved nadomeščanja v času koriščenja letnega dopusta, saj gre lahko za nadomeščanje treh odsotnosti voznikov istočasno. V nadaljevanju revizije se tožena stranka opredeljuje do zakonitosti vsake od pogodb o zaposlitvi. Glede prve pogodbe navaja, da je iz dokumentacije oziroma izvedenih dokazov razvidno, da je šlo od maja do junija leta 2010 za bistveno povečan obsega dela zaradi povečanja števila prevozov. Zaradi pridobljenih naročil za občasne prevoze je ocenila, da bo za dva meseca (maj in junij 2010) potrebovala še štiri voznike. V zvezi z drugo pogodbo za čas od 1. 7. do 31. 12. 2010 navaja, da je s predložitvijo razporedov dela dokazala, da so se letni dopusti pretežno koristili julija in avgusta 2010, da je septembra in oktobra pri toženi stranki prisoten sezonski značaj dela, da je bilo oktobra povečano število delavcev na letnem dopustu, v novembru pa so bili prisotni tako občasni prevozi, kot tudi koriščenje letnih dopustov, prav tako v mesecu decembru. Letni dopust je koristilo skupno 71 voznikov, zato z notranjo organizacijo ni bilo mogoče v celoti nadomestiti odsotnih delavcev. Navaja tudi, da je bil v juliju, avgustu, septembru, oktobru in decembru 2010 povečan delež prepeljanih kilometrov na področju občasnih prevozov in je bilo ob sklenitvi pogodbe z dne 23. 6. 2010 znano, da bo imela tožena stranka potrebo po nadomeščanju začasno odsotnih delavcev - voznikov v času koriščenja letnih dopustov, kot tudi potrebo po dodatnem delavcu zaradi napovedanega začasnega povečanega obsega dela v mesecih od julija do decembra (razen novembra). V zvezi s tretjo pogodbo o zaposlitvi z dne 30. 12. 2010, sklenjeno od 1. 1. do 30. 6. 2011, navaja, da je bil prisoten izrazito povečan obseg dela, kar med drugim kaže tudi povečan delež prepeljanih kilometrov na področju občasnih prevozov v letu 2011, da je imela v obdobju prvih šestih mesecev že predviden začasno povečan obseg dela, itd. Tudi za zadnjo pogodbo navaja, da so se v mesecu juliju in avgustu pretežno koristili letni dopusti zaposlenih, da je bil septembra in v začetku oktobra prisoten sezonski značaj dela, konec oktobra ponovno povečano število delavcev na letnem dopustu, v novembru občasni prevozi, v decembru pa porast delavcev na letnem dopustu. Ob koncu leta 2011 so na delo voznika avtobusa zaradi upada dejavnosti avtošole, ki jo izvaja tožena stranka, razporedili tudi delavca voznika inštruktorja avtošole. Tožena stranka se sklicuje tudi na izpoved priče V. R. - med drugim o tem, da tožnik ni bil edini, ki mu je konec leta 2011 potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, na izpoved J. V. o sezonskem povečanem obsegu dela v aprilu, maju, juniju in septembru ter oktobru in izpoved B. A. - med drugim o tem, da je bilo nemogoče konkretno določiti, katerega začasno odsotnega delavca bo nadomeščal tožnik, tudi zato, ker se voznikom relacije, na katerih opravljajo vožnje, določajo en dan v naprej, itd. B. A. je izpovedala, da so že ob sklepanju prve pogodbe o zaposlitvi tožnika vedeli za povečana naročila prevozov, da so tudi v času sklepanja druge pogodbe razpolagali s seznamom letnih dopustov, enako pa velja tudi za drugi dve pogodbi. Zato je bilo jasno, kakšne bodo potrebe po nadomeščanju začasno odsotnih delavcev v obdobju, za katerega je tožnik sklepal pogodbo o zaposlitvi. Navaja, da je bil tožnik začetnik, ki ni mogel opravljati občasnih prevozov (izletov), in tudi zato ni bilo mogoče konkretno opredeliti osebe, ki jo nadomešča. Le z notranjo organizacijo pri toženi stranki ni mogoče v celoti nadomestiti vseh delavcev, ki koristijo letni dopust. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožena stranka v reviziji utemeljeno navaja, da pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 30. 4. 2010 temelji na zakonitem razlogu. Iz izpovedi prič V. R. in B. A. izhaja, da je pri toženi stranki obstajala potreba po delu voznika zaradi večjih naročil v času sezone. Sodišče druge stopnje je pri tem tudi nepravilno povzelo, da traja sezona vsako leto od maja do septembra. Iz izpovedi prič namreč izhaja, da gre za sezonsko povečan obseg dela pri toženi stranki v aprilu, maju in juniju ter v septembru in oktobru, vendar pa to samo po sebi ne pomeni, da bi bila odločitev sodišča prav zaradi tega nezakonita. Ker je šlo v vsakem primeru za sezonsko povečan obseg dela v maju in juniju, za tako povečan obseg dela pa sodišče druge stopnje ni štelo, da ne bi predstavljal utemeljenega razloga za sklepanje pogodbe za določen čas, to ne more pomeniti nezakonitosti prvo sklenjene pogodbe o zaposlitvi med strankama za določen čas. Ta pogodba je bila sklenjena za čas od 3. 5. 2010 do 30. 6. 2010, v njej pa je izrecno naveden razlog za delovno razmerje za določen čas - začasno povečan obseg dela na področju prevoza potnikov v času sezone.

8. Kljub temu to ni bistveno za odločitev v zadevi, upoštevajoč nadaljnje ugotovitve in presojo v zvezi s kasneje sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi za določen čas in upoštevajoč dejstvo, da tudi presoja glede zakonitosti prve pogodbe o zaposlitvi in s tem sprememba datuma ugotovitve obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, v ničemer ne vpliva na sicer pravilno odločitev o ugotovitvi nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, reintegraciji in reparaciji. Zato revizijsko sodišče kljub navedeni presoji ni poseglo v izrek sodbe.

9. Razlog za sklenitev druge pogodbe o zaposlitvi med strankama z dne 23. 6. 2010 (za čas od 1. 7. 2010 do 31. 12. 2010) je bila „potreba po nadomeščanju začasno odsotnih delavcev - voznikov, v času koriščenja rednih letnih dopustov, ter začasno povečan obseg v PC prevoz potnikov v času sezone.“ Razlog za sklenitev tretje pogodbe o zaposlitvi med strankama z dne 30. 12. 2010 (za čas od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011) je bil „začasno povečan obseg dela v PC prevoz potnikov v času sezone.“ Razlog za četrto pogodbo o zaposlitvi med strankama z dne 28. 6. 2011 (za čas od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011) pa je bila „potreba po nadomeščanju začasno odsotnih delavcev na delovnem mestu voznik v času koriščenja rednih letnih dopustov.“

10. Iz prvega odstavka 52. člena ZDR izhaja, da je pogodbo o zaposlitvi mogoče skleniti za določen čas tudi v primerih nadomeščanja začasno odsotnega delavca in v primerih začasno povečanega obsega dela. Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je pri toženi stranki prihajalo do začasno povečanega obsega dela v obdobju od maja do septembra, oziroma kot so izpovedale priče, od aprila do junija in septembra ter oktobra, tožena stranka pri tretji pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 12. 2010 za mesece januar, februar in marec ni dokazala zakonskega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Nasprotne revizijske navedbe oziroma revizijske navedbe o tem, da je šlo za povečan obseg dela zaradi razporedov na občasne prevoze in za povečan delež prepeljanih kilometrov na področju občasnih prevozov, pomenijo uveljavljanje drugega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (ne pa začasno povečanega dela v času sezone). Če je v pogodbi o zaposlitvi za določen čas naveden razlog za takšno pogodbo, se tudi njena zakonitost presoja v tem okviru, delodajalec pa v sodnem postopku ne more dokazovati, da je bil razlog dejansko drug ali da so poleg v pogodbi določenega razloga za določen čas obstajali še drugi razlogi za takšno pogodbo.

11. V zvezi z drugo in zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas (pogodbi z dne 23. 6. 2010 in 28. 6. 2011) je mogoče ugotoviti, da je tožena stranka v drugi pogodbi navedla kar dva razloga, in sicer nadomeščanje začasno odsotnih delavcev - voznikov v času koriščenja rednih letnih dopustov in začasno povečan obseg dela v času sezone. Pri zadnji pogodbi o zaposlitvi se je sklicevala le na nadomeščanje začasno odsotnih delavcev v času rednih letnih dopustov (ne pa tudi na začasno povečan obseg dela v času sezone).

12. Izjemoma je mogoče nadomeščanje začasno odsotnega delavca (kot razloga po 3. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR) vezati na tudi delovno mesto oziroma s tem razlogom pokriti tudi nadomeščanje več delavcev na istem delovnem mestu, ki niso poimensko določeni. To bi se lahko nanašalo tudi na primer nadomeščanja večjega števila voznikov ob planirani kontinuirani izrabi letnih dopustov. V tem sporu bi to lahko pomenilo meseca julij in avgust, v katerih so vozniki kontinuirano izrabljali letne dopuste (glavnina izrabe je bila prav v teh dveh mesecih), ne more pa se nanašati na ostalo obdobje. Tožena stranka ni dokazala kontinuitete izrabe letnih dopustov v ostalih mesecih, niti v decembru, saj letni dopusti voznikov niso pokrivali vseh dni v tem mesecu. V kvoto nadomeščanj tudi ni mogoče šteti delavcev, ki so bili odsotni zaradi bolezni (in kot je napačno obrazložilo sodišče prve stopnje), saj nadomeščanje le teh ni bil razlog, naveden v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi.

13. Glede na navedeno tožena stranka ni dokazala začasno povečanega obsega dela za celotno obdobje od julija do decembra 2010, niti tega, da bi v vsem tem obdobju šlo za obstoj zakonskega razloga za delovno razmerje za določen čas - potrebo po nadomeščanju začasno odsotnega(ih) delavca(ev) - voznika(ov) zaradi izrabe letnih dopustov. Toliko bolj se to nanaša na zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki kot razlog določa le nadomeščanje začasno odsotnih delavcev - voznikov zaradi izrabe letnih dopustov.

14. Ker navedene pogodbe niso bile sklenjene v skladu z zakonom, je delovno razmerje za določen čas prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas (54. člen ZDR), zaradi česar je pravilna tudi odločitev o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, reintegraciji in reparaciji.

15. Revizijsko sodišče je zato zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).