Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni navedla natančno in konkretno, temveč le splošno, ne da bi obrazložila, zakaj je odločitev o tem (sicer splošnem) vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Revidentka svojih navedb o zelo hudih posledicah revidentka ni izkazala in zanje ni predložila nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo. Zgolj sklicevanje na znižanje razpoložljivih sredstev na posameznega družinskega člana revidentke ne zadošča za izpolnitev pogoja zelo hudih posledic.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglasila je tudi stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Centra za socialno delo Nova Gorica, št. 2/1223-22/2010-5 z dne 14. 9. 2010. S to odločbo je bila A. A. (upravičenka) oproščena plačila storitve institucionalno varstvo (v nadaljevanju storitev) v tam navedeni višini (1. točka izreka odločbe), glede na oprostitev iz 1. točke izreka te odločbe je bilo odločeno, da njen prispevek k plačilu storitve znaša 392,01 EUR (2. točka izreka odločbe), določen je bil način spremembe (zneska) oprostitve iz 1. točke izreka te odločbe (3. točka izreka odločbe), nadalje odločeno, da je revidentka oproščena prispevati tam navedeni znesek k plačilu storitve za upravičenko (4. točka izreka odločbe), da pa njen prispevek k plačilu storitve za upravičenko glede na oprostitev iz 4. točke izreka te odločbe znaša 424,24 EUR (5. točka izreka odločbe), da bo storitev za upravičenko v višini razlike med oprostitvijo upravičenke in prispevki revidentke doplačala Mestna občina Nova Gorica (6. točka izreka odločbe), določen način uskladitve oprostitve iz 1. in 4. točke izreka te odločbe (7. točka izreka odločbe) in način uskladitve prispevka iz 2. in 5. točke izreka te odločbe (8. točka izreka odločbe) ter odločeno, da v tem postopku stroškov ni bilo (9. točka izreka odločbe). Tožena stranka je z odločbo, št. 12207-71/2010/2 z dne 27. 1. 2011 revidentkino pritožbo zoper citirano odločbo zavrnila (1. točka izreka odločbe) in odločila, da v tem postopku ni bilo stroškov postopka (2. točka izreka odločbe).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revidentka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavanem primeru za pomembno pravno vprašanje, in sicer, „ali je revidentka dolžna skrbeti za svojo mater A. A. potem, ko je izkazano, da njena mati nikoli ni skrbela zanjo“.

7. S tako izpostavljenim vprašanjem revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavila na način iz 5. točke obrazložitve tega sklepa. Ni ga namreč navedla natančno in konkretno, temveč le splošno, ne da bi obrazložila, zakaj je odločitev o tem (sicer splošnem) vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Izpostavljeno vprašanje tako ne more biti pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Revidentka uveljavlja tudi izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

9. Revidentka zatrjuje, da mora po izpodbijani odločbi k varstvu svoje matere prispevati 424,24 EUR, zaradi česar bo ostalo za ostale družinske člane revidentke le 304,25 EUR na osebo. S tem je revidentka pahnjena v revščino in svojima otrokoma ne bo mogla zagotoviti šolanja, do katerega sta upravičena. Navaja, da je sama čutila praznino, ker ni imela materine ljubezni in njene skrbi, sedaj pa se jo skuša še prikrajšati, da svojima otrokoma ne bo mogla zagotoviti končanja njunega študija.

10. Svojih navedb o zelo hudih posledicah revidentka ni izkazala in zanje ni predložila nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo. Zgolj sklicevanje na znižanje razpoložljivih sredstev na posameznega družinskega člana revidentke ne zadošča za izpolnitev pogoja zelo hudih posledic. Ker torej ni izkazala, da ima izpodbijana odločba zanjo zelo hude posledice, tudi ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 12. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).