Jedro

Niti dejstvo, da sodišče ni ugotavljalo nezakonitosti izredne odpovedi zgolj iz formalnih razlogov, in niti dejstvo, da je tožena stranka podredno predlagala razvezo pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki so povezani s tožniku očitanimi kršitvami, ki jih sodišče šteje za nedokazane, ne more biti absolutna ovira za odločitev sodišča v smislu drugega odstavka 118. člena ZDR. Bistvena je zgolj ocena, ali je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče. Pri tem je za delo policista gotovo bistveno, ali mu tožena stranka še lahko zaupa, upoštevaje siceršnja policijska pooblastila in specifičnost dela policista.

Obrazložitev

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi z drugim odstavkom izreka sodbe sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se revizija zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 3. 8. 2006 in dne 6. 9. 2006 o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in za vrnitev tožnika na delo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je tožnik očitana dejanja storil. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007) in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ob izvedenih dokazih sodišče ni imelo razumnega razloga za dvom v ugotovitve, da je tožnik očitana ravnanja, ki pomenijo znake kaznivega dejanja storil. Sicer pa bi moralo v dvomu sodišče izvesti vse predlagane dokaze. Sodišče se tudi ni opredelilo do druge očitane kršitve v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki je bila ravno tako podlaga za izredno odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega je sodišče zmotno presodilo, da niso bili podani pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi v smislu drugega odstavka 118. člena ZDR. Bistveno za odločitev o tem, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnika pri pritožbeni stranki ni več mogoče, je tudi ob dvomu v tožniku očitana ravnanja ravno dejstvo, da tožena stranka tožniku, kot policistu, ne more več zaupati. Zaradi narave dela v policiji pa je takšno zaupanje pogoj za opravljanje dela policista.

4. Revizija je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (člen 370/3 ZPP).

7. Tako izpodbijana sodba kot sodba sodišča prve stopnje imata jasen zaključek, da kljub resnim indicem ni dokazano, da je tožnik ravnal z namenom nudenja pomoči pri storitvi kaznivega dejanja tihotapstva, oziroma da bi mu v zvezi z očitanimi ravnanji bilo dokazana naklepna kršitev delovnih obveznosti. Do takega zaključka je prišlo sodišče na podlagi ocene številnih izvedenih dokazov in ob ugotovitvi, da je imel tožnik, kot policist, s strani nadrejenih dovoljenje za spremljanje tihotapske skupine. V dokazni oceni sodišča ni nasprotij zaradi katerih se izpodbijana sodba ne bi mogla preizkusiti. Zato v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

8. Ker je dokazno breme glede obstoja zakonitih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani tožene stranke (drugi odstavek 82. člena ZDR), sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ob ugotovitvi, da tožena stranka ni dokazala v odpovedi navedenih razlogov, presodilo, da je sporna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Obstoj zakonskih razlogov je namreč pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu (prvi odstavek 110. člena ZDR).

9. Utemeljen pa je revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o vrnitvi tožnika na delo oziroma v zvezi z razlogi za razvezo pogodbe o zaposlitvi s strani sodišča. Niti dejstvo, da sodišče ni ugotavljalo nezakonitosti izredne odpovedi zgolj iz formalnih razlogov, in niti dejstvo, da je tožena stranka podredno predlagala razvezo pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki so povezani s tožniku očitanimi kršitvami, ki jih sodišče šteje za nedokazane, ne more biti absolutna ovira za odločitev sodišča v smislu drugega odstavka 118. člena ZDR. Bistvena je zgolj ocena, ali je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče. Pri tem pa je za delo policista gotovo bistveno, ali mu tožena stranka še lahko zaupa, upoštevaje siceršnja policijska pooblastila in specifičnost dela policista (1).

10. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 378. člena ZPP v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi revizijo kot neutemeljeno zavrnilo, na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP pa sodbi sodišč druge in prve stopnje v zvezi s priznanjem pravic iz delovnega razmerja in vrnitvijo tožnika na delo razveljavilo ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče zavzeti stališče do navedb tožene stranke, da tožniku, kot policistu, ne more več zaupati, ker tudi po ugotovitvah sodišča obstajajo vsaj resni indici, da bi lahko tožnik kot policist prekoračil svoja pooblastila pri kontaktiranju s članom tihotapske združbe oziroma pri spremljanju delovanja te združbe na sploh. Pri oceni pogojev za nadaljevanje delovnega razmerja v smislu drugega odstavka 118. člena ZDR bo moralo sodišče upoštevati tudi stopnjo zaupanja, ki se pri toženi stranki zahteva ob soglasju za spremljanje potencialnih storilcev kaznivih dejanj, kakšna dejanska pooblastila je tožnik v tej zvezi imel in ali je ta pooblastila vendarle zlorabil. 12. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): V sodbi VIII Ips 228/2008 z dne 23. junija 2009 je Vrhovno sodišče soglašalo s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR tudi ob presoji, da zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bil dokazan. Poudarilo je, da je bistveno za odločitev o razvezi pogodbe o zaposlitvi, da je prišlo do porušitve zaupanja v tožnikovo delo učitelja, pri čemer niti ni pomembno, kdo je odgovoren, da je do take porušitve zaupanja prišlo.