Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vtoževala odškodnino za škodo, ki ji je nastala na njeni hiši v obliki razpok po celi višini hiše zaradi posedkov. Pri odkrivanju vzroka posedkov v letu 2003 je bilo ugotovljeno, da je več let puščalo javno vodovodno omrežje, saj je počila cev na priključku javnega vodovoda, kar je bilo nato odpravljeno.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da jima je tožena stranka dolžna plačati znesek 5.520,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

4. V predlogu za dopustitev revizije tožeča stranka zastavlja vprašanja: 1) katere gradbene standarde je potrebno upoštevati pri ugotavljanju vzročne zveze za nastanek škode pri morebitnih konstrukcijskih napakah ali napačnih konstrukcijskih zasnovah? Ali veljavne gradbene standarde ob izgradnji zgradbe ali standarde ob nastanku škode ali standarde ob izdaji sodbe, 2) ali se prekine vzročna zveza za nastalo škodo, če bi oškodovanec v času gradnje konstrukcijske zgradbe ali njeno zasnovo lahko izvedel bolje od takrat določene v veljavnih predpisih in bi ta izboljšava pripeljala do zmanjšanja ali preprečitve nastale nepredvidljive bodoče škode, 3) ali je dopustno povzročiteljevo odškodninsko odgovornost za povzročeno škodo iz potencialno neomejenega števila vzrokov pravno omejiti in pravno ovrednotiti zgolj na današnje gradbene standarde, ki popolnoma izničijo povzročiteljevo odgovornost za predvidljive posledice, ali pa lahko pravno omejimo in ovrednotimo povzročitelju predvidljiv naravni vzrok, ki je povzročil naravno posledico na gradbene standarde, veljavne v času izgradnje gradnje, ki pa povzročitelju objektivno pripišejo odgovornost za predvidljivo naravno posledico in obseg predmetne konkretne škode, 4) kdo trpi dokazno breme dokazovanja konstrukcijske napake ali napačne zasnove pri splošni odškodninski odgovornosti za nastalo škodo na zgradbi, zaradi delovanja ali opustitve povzročitelja, s čimer se povzročitelj lahko delno ali v celoti izogne odgovornosti za nastalo škodo na zgradbi in 5) ali je bila storjena bistvena kršitev postopka iz 339. člena ZPP, če sodišče pri razsodbi uporabi izvedeniško mnenje, ki je bilo pridobljeno za ugotovitev višine škode, vendar o višini škode ni odločalo, ker je isto mnenje uporabilo za zavrnitev tožbe po temelju in obenem onemogočilo tožečo stranko, da bi isto mnenje preizkusilo ali izpodbilo z drugim izvedencem.

Predlagatelj navaja, da je stališče sodišča glede adekvatne vzročnosti pri nastanku škode neživljenjsko in v nasprotju z določbami in smislom ureditve odškodninske odgovornosti. Po v izpodbijani sodbi izraženem stališču voznik starejšega tehnično izpravnega vozila ne bi bil upravičen do odškodnine, čeprav je nezgodo povzročil drug udeleženec v nezgodi, ker njegovo vozilo nima najnovejših aktivnih varnostnih sistemov, s katerimi bi lahko preprečil nesrečo. Takšno stališče je po mnenju predlagatelja pravno nevzdržno. Hiša je bila zgrajena v obdobju med 1965 in 1969 v sklopu izgradnje celotnega naselja, ni utrpela poškodb v dveh močnih potresih in zdržala je več kot 30 let predvidenih posedkov. Prav tako so se od sanacije vodovoda posedki ustavili, saj niso nastajale več nove razpoke, od tega pa je sedaj že več kot 12 let. Izvedenec B. je bil angažiran za ugotavljanje višine škode, kar pomeni, da je predlagateljev zahtevek po temelju utemeljen. Sodišče pa je na podlagi tudi tega mnenja njegov zahtevek zavrnilo. S tem je za tožečo stranko izdalo sodbo presenečenja. Prav tako je sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov predlog po postavitvi novega izvedenca.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).