Jedro

Tožniku, ki je poslovodja toženke, katere ničnost sklepa skupščine se uveljavlja, ne gre odrekati pravnega interesa za tožbo na ugotovitev ničnosti obravnavanega sklepa.

Pravni interes za tožbo mora obstajati ves čas postopka, prav tako mora pravni interes za pritožbo obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku, na kar pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrže.

II.Tožeča stranka in stranski intervenient sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z navedeno odločbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) zahteva (1) ugotovitev ničnosti sklepa 21. seje skupščine družbe tožene stranke (v nadaljevanju: toženke), sprejet dne 15. 3. 2023, iz notarskega zapisa notarke A. A. iz Maribora, SV X z dne 15. 3. 2023, v delu 9. člena, ki glasi "nadzorni svet šteje največ osem članov. Skupščina lahko izmed članov nadzornega sveta, ki jih je imenovala, imenuje tudi predsednika in njegovega namestnika" in (2) izbris vpisa sprememb in dopolnitev teh podatkov s spremembo družbene pogodbe z dne 15. 3. 2023 v sodnem registru Okrožnega sodišča v Mariboru ter zahteva povrnitev pravdnih stroškov (točka I izreka). Nadalje je tožbo zavrglo glede podrejenega zahtevka, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da je navedeni sklep skupščine toženke izpodbojen in se razveljavi (točka II izreka). Hkrati je še odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti pravdne stroške v znesku 388,25 EUR s pripadki (točka III izreka), sosporniškemu intervenientu na strani toženke pa stroške v znesku 1.245,68 EUR s pripadki (točka IV izreka).

2.Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Primarno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja B. d.o.o. (v nadaljevanju: Odlok) hierarhično nad toženkino družbeno pogodbo, zaradi česar mora biti slednja z Odlokom skladna, sicer je vzpostavljena ničnostna sankcija. Odlok ne dopušča drugačnega odločanja o vsebini, ki je že zajeta vanj, zgolj na podlagi družbene pogodbe. Prav tako sodišče prve stopnje zmotno ocenjuje dopustnost nespoštovanja kogentne določbe 278. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) za subjekt javnega interesa (toženko). Argumentirano nasprotuje stališčem sodišča prve stopnje o tem, da s spornim skupščinskim sklepom ni kršeno načelo enakopravnosti članov nadzornega sveta in o tem, da je v tej zvezi pomembno povezati določbi drugega odstavka 514 in 514.a člena ZGD-1. Ob sklicevanju na k pritožbi priloženo strokovno mnenje prof. dr. C. C. z dne 29. 1. 2024 zagovarja potrebnost razlikovanja med fakultativnimi in obligatornimi nadzornimi sveti v d.o.o.-jih, ki so subjekti javnega interesa, kot tudi nujnost, da se pri slednjih uporabljajo pravila v zvezi z delovanjem nadzornega sveta, kot so ta določena za delniške družbe. Ker je sporni sklep v nasprotju z le-temi, je nezakonit in ničen. Tudi v zvezi z razlogi sodišča prve stopnje o neutemeljenosti izpodbojne tožbe se pritožba sklicuje na predhodno izpostavljene pritožbene navedbe. Prav tako meni, da uveljavljanje ničnosti "pokriva" tudi ožji izpodbojnosti razlog, kar pomeni, da gre pri podrednem zahtevku ta navidezno eventualno kumulacijo tožbenega zahtevka, saj gre dejansko za njegovo znižanje. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo ustrezno spremeni, oziroma jo podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva še povrnitev priglašenih stroškov.

3.Stranski intervenient (sosporniški intervenient) v odgovoru na pritožbo pritožbenim navedbam argumentirano nasprotuje in kot pravilnim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Zavzema se za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje ter zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Predpostavka za dopustnost pritožbe je verjetno izkazan pravni interes zanjo (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ta se odraža v možnosti, da z eventuelno ugoditvijo pritožbi pritožnik zase doseže ugodnejši pravni položaj.

6.V obravnavanem gospodarskem sporu je tožnik svojo aktivno legitimacijo in pravni interes za tožbo utemeljeval s trditvami, da je direktor toženke, da v tem svojstvu uresničuje sklepe skupščine in skrbi za zakonitost poslovanja, pri čemer je dolžan v okviru svojih pristojnosti paziti na ničnostne razloge, tudi glede zakonitosti volitev članov nadzornega sveta, v konkretnem primeru predsednika in namestnika. Hkrati je za izpodbijanje nezakonitih sklepov skupščine legitimiran po drugi alineji sedmega odstavka 395. člena ZGD-1.

7.V tej zvezi je sodišče prve stopnje v 18. točki obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnilo, da ZGD-1 ne določa, kdo je aktivno legitimiran upravičenec za uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine in da posledično lahko ničnost uveljavlja, kdor ima pravni (ugotovitveni) interes in poleg tega še splošni pravovarstveni interes. Pri tem je izhajalo iz stališča, da ugotovitvenega interesa ni potrebno posebej dokazovati osebam, ki so z družbo v korporacijsko pravnem razmerju, med drugim tudi članom uprave. Zaradi navedenega tožniku, ki je poslovodja toženke, katere ničnost sklepa skupščine se uveljavlja, ne gre odrekati pravnega interesa za tožbo na ugotovitev ničnosti obravnavanega sklepa.

8.Pravni interes za tožbo mora obstajati ves čas postopka, prav tako mora pravni interes za pritožbo obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku, na kar pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti.

9.Sodišče druge stopnje je pri obravnavi predmetne zadeve na podlagi vpogleda v podatke sodnega registra (redni izpis iz sodnega/poslovnega registra za toženko, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru Srg 2024/23123 z dne 3. 7. 2024) ugotovilo, da je tožniku z dnem 30. 6. 2024 prenehalo pooblastilo za zastopanje in da je s 1. 7. 2024 na položaju direktorja toženke (samo) D. D.

10.Glede na zgoraj obrazloženo je prav položaj poslovodje tožniku dajal pravni interes za tožbo in posledično tudi za pritožbo, kar pomeni, da tožnik zaradi prenehanja pooblastila nima več pravnega interesa za pritožbo (očitno je namreč, da tožnik kot fizična oseba brez relevantnega razmerja s toženko zase nima nobene koristi od izpodbijanja sprejete odločitve). Ker je pravni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe, je pritožba nedovoljena, zato jo je sodišče druge stopnje kot takšno zavrglo (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 352. členom ZPP).

11.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Prav tako krije svoje stroške pritožbenega postopka (odgovora na pritožbo) tudi intervenient, saj z navedbami ni pripomogel k razjasnitvi oz. odločitvi v tej zadevi na pritožbeni stopnji, zato pritožbeno sodišče teh stroškov ne ocenjuje kot potrebnih v smislu določbe 155. člena ZPP.

-------------------------------

1"Intervenient, ki bi bil v primeru, če bi sam nastopal kot stranka v pravdi, enotni sospornik, ima v postopku položaj tako imenovanega sosporniškega intervenienta.", tako dr. Lojze Ude v: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 278 - 280, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006.

2"Sklep skupščine lahko izpodbijajo: - vsak delničar pod pogoji, ki jih določa ta zakon, - poslovodstvo, - vsak član organa vodenja ali nadzora, če bi člani z uresničitvijo sklepa skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom."

3V konkretnem primeru gre za ugotovitveno tožbo, za katero je v drugem odstavku 181. člena ZPP določeno, da se takšna tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.