Jedro

Ni upravičeno pobotanje zahtevka zaradi previsoko plačane odškodnine zaradi okvare zdravja z zahtevkom za plačilo odškodnine z drugega škodnega dogodka.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnice in naložilo toženki, da mora plačati odškodnino za škodo, nastalo v škodnem dogodku dne 3. 12. 1994 znesek 86.830,00 SIT (glej sklep o popravi sodbe z dne 11. 6. 1997) s pripadki in povrniti pravdne stroške. Ocenilo je, da tožena stranka ni upravičeno pobotala svoje terjatve zoper tožnico v znesku 86.830,00 SIT, ki je toženi stranki nastala s preveč plačano odškodnino zaradi škode, ki jo je tožnica utrpela v škodnem dogodku 1. 4. 1992 in je svojo odločitev oprlo na čl. 216 in čl. 341/IV Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava. Trdila je, da gre med strankami za spor iz zavarovalne pogodbe po kolektivnem zavarovanju in ne za spor o plačilu odškodnine, kot to zmotno razlaga sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Zavarovalnina ni odškodninska terjatev zaradi okvare zdravja ali povzročitve smrti, ki jo ima v mislih čl. 341/I točka 4 ZOR.V obeh primerih gre pri tožnici za dajatev iz nezgodnega zavarovanja, za zavarovalnino v obliki dnevne odškodnine. Ta terjatev pa se po oceni pritožbe lahko pobota v smislu cit. člena 314 ZOR, pa tudi uporaba čl. 216 ZOR v tem primeru ne pride v poštev. Sicer pa sodišče prve stopnje dobre vere tožnice sploh ni ugotavljalo.

Odgovora na pritožbo ni bilo.

Pritožba ni utemeljena.

Med strankama ni spora o tem, da je tožeči stranki zaradi škodnega dogodka v letu 1992 na podlagi ocene izvedenca, da je njena invalidnost 5 %, tožena stranka izplačala odškodnino v znesku 400.000,00 SIT iz naslova nezgodnega zavarovanja. Sporno tudi ni, da je drug izvedenec naknadno ocenil, da je tožničina invalidnost le 2,5 % . Tožena stranka je zato zahtevala od tožnice vračilo preveč plačane invalidnine, tožnica pa je vrnitev tega zneska odklonila.

Spora med strankama tudi ni o tem, da gre tožnici iz naslova kolektivnega nezgodnega zavarovanja zaradi telesne poškodbe iz škodnega dogodka z dne 3. 12. 1994 dnevna odškodnina za 47 dni bolniškega staleža v znesku 92.236,00 SIT. Spor med strankama je v tem, ali je tožena upravičeno odškodnino, o kateri šteje, da je bila v previsokem znesku izplačana tožnici na podlagi enega izmed dveh medicinskih mnenj za škodni dogodek v letu 1992, pobotati z odškodnino, ki tožnici nesporno kot dnevna oškodnina za škodni dogodek iz leta 1994 gre.

Pravna podlaga za odločanje o tem sporu je, kot sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, v členu 216 ZOR in v čl. 341 odst. 2. točka 4 ZOR. Zakon o obligacijskih razmerjih v oddelku neupravičena pridobitev in odseku pravila vračanja določa v čl. 216, da ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Čl. 341 pa določa, v katerih primerih je pobot terjatev izključen. To zakonito določilo določa, da ne more prenehati s pobotom med drugimi odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti.

Pri tem je poudariti, da nobenega od teh zakonitih določil ni zakonodajalec vnesel v zakon v oddelek o povzročitvi škode, ki obravnava odškodnine v ožjem pomenu besede. Zato se pridružuje pritožbeno sodišče oceni sodišča prve stopnje, da je tožena stranka neupravičeno pobotala svoj zahtevek z zahtevkom tožnice. Če bi zakonodajalec imel v mislih, da se citirani zakoniti določili nanašata le na škode, ki se obravnavajo v oddelku o povzročitvi škode, bi ti zakoniti določili vnesel v to poglavje. Tako pa je šteti, da se nanašajo na odškodnino iz vsakršnega temelja obravnavanega v Zakonu o obligacijskih razmerjih, ki zadeva okvaro zdravja oz. telesne poškodbe prizadetega zdravja ali smrti.

Tako je po čl. 216 ZOR tožnica upravičena obdržati odškodnino, ki jo je prejela kot pošten prejemnik, saj ji je bila izplačana na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenca iz medicinske stroke.

Na podlagi opisanega pritožba tožene stranke ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.