Jedro

Res je, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati s postroženo skrbnostjo - skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Med drugim mora, če je zadržan, drugega odvetnika pravočasno zaprositi za nadomeščanje ter mu pravočasno sporočiti potrebne podatke in napotila (31. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike). Vendar gre pri predlogu za dopustitev revizije po naravi stvari za kompleksnejšo vlogo, ki zahteva podrobno poznavanje celotne zadeve na obeh stopnjah sojenja ter seznanjenost z relevantno sodno prakso, ob nenadnem in nepričakovanem hudem poslabšanju zdravstvenega stanja toženčeve odvetnice pa je do izteka roka za vložitev predloga ostalo le še manj kot teden dni. V okoliščinah konkretnega primera zato od odvetnice ni življenjsko pričakovati, da bi v času hospitalizacije oziroma bolniškega staleža zagotovila substituta, ki bi dokončal njen predlog za dopustitev revizije. Odvetniki imajo namreč vsak svoje delo in je težko verjetno, da bi ga pustili zato, da bi napisali predlog za dopustitev revizije namesto drugega odvetnika v zadevi, ki je ne poznajo, pri tem pa bi po vrhu imeli na voljo še razmeroma malo časa.

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

I. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se ugodi in se ugotovi, da je predlog za dopustitev revizije pravočasen.

II. Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom dopustilo spremembo nasprotne tožbe (točka I. 1 izreka), mld. otroka pravdnih strank (sina A. A. in hčer B. B.) je zaupalo v varstvo in vzgojo tožnici (točka II. 2 izreka), tožencu (očetu) je naložilo, da je preživnino za obdobje od 1. 4. 2019 do 30. 4. 2019 dolžan plačati v skupnem znesku 568,58 EUR, od 1. 5. 2019 do 31. 8. 2019 pa v skupnem znesku 684,00 EUR mesečno, ter da je od 1. 9. 2019 dalje dolžan skupno plačevati 574,00 EUR preživnine mesečno (točka II. 3 izreka), določilo je stike med otrokoma in očetom (točka II. 4 izreka), zavrnilo je, kar sta pravdni stranki zahtevali s tožbo in nasprotno tožbo več ali drugače (točka II. 5 izreka) ter še odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka II. 6 izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec po preteku roka iz prvega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vlaga predlog za dopustitev revizije skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. V slednjem pojasnjuje, da se je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije iztekel dne 10. 3. 2022, med pisanjem predloga dne 8. 3. 2022 pa je bila njegova pooblaščenka nepričakovano zaradi pozitivnega testa na COVID-19 in zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja pod nujno sprejeta v bolnišnico Golnik, kjer je ostala do vključno 10. 3. 2022, nato je bila odpuščena v domačo oskrbo z odrejenim počitkom, pri čemer je bila v izolaciji in bolniškem staležu od 8. 3. do 16. 3. 2022. Prilaga potrdilo bolnišnice Golnik ter potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela. Vrhovnemu sodišču predlaga ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter dopustitev revizije glede vprašanj: - Ali sta sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno določili preživnino za mladoletna otroka pravdnih strank, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in tudi določbo 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR)? - Ali je bilo preživninsko breme pravilno razdeljeno med starša, ob upoštevanju, da se pri odmeri preživnine nerezidenčnemu staršu upošteva tudi njegov obseg stikov z mladoletnim otrokom in nižji stroški iz tega naslova – ob pravilni uporabi 129.a člena ZZZDR? - Kako vpliva na porazdelitev preživninskega bremena dejstvo, kot izhaja iz točke II. 4. izreka sodbe sodišča prve stopnje, to je, da mld. A. A. pri očetu preživi vsaj 12 dni mesečno, mld. B. B. 8 dni mesečno, praznike in počitnice pa časovno enakovredno? - Ali je bila tožena stranka enako obravnavana pred sodiščem prve stopnje kot tožeča stranka glede materialnih stroškov, njenih dohodkov in preživninskih obveznosti?

4. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je utemeljen, predlog za dopustitev revizije pa ni utemeljen.

**O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje:**

5. Predlog za dopustitev revizije se vloži pri Vrhovnem sodišču (drugi odstavek 367b. člena ZPP). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje (prvi odstavek 117. člena ZPP). Upoštevajoč citirani določbi je za odločanje o toženčevem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pristojno Vrhovno sodišče. 6. Predlog za vrnitev v prejšnje je treba vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje (drugi, tretji in četrti odstavek 117. člena ZPP).

7. Vzrok za zamudo je bil potrditvah toženca v tem, da je njegova pooblaščenka med pisanjem predloga za dopustitev revizije dne 8. 3. 2022 zaradi okužbe s COVID-19 nenadoma hudo zbolela, tako da je bila hospitalizirana trdi dni, nato pa je bila še do 16. 3. 2022 v bolniškem staležu ter izolaciji. Vzrok za zamudo je torej prenehal dne 17. 3. 2022. Subjektivni prekluzivni petnajstdnevni rok iz drugega odstavka 117. člena ZPP je tako začel teči 18. 3. 2022 in se je iztekel 1. 4. 2022. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil vložen dne 22. 3. 2022 – to je pred potekom omenjenega roka. Ker je bila odločba sodišča druge stopnje pooblaščenki vročena dne 10. 2. 2022 (uradni zaznamek na list. št. 4 spisa), je zamuda nastopila dne 15. 3.2022, tako da šestmesečni objektivni prekluzivni rok iz tretjega odstavka 117. člena ZPP do vložitve predloga prav tako še ni potekel. Glede na navedeno je predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen. Ravno tako je bilo ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravljeno zamujeno dejanje, kot to zahteva četrti odstavek 117. člena ZPP.

8. Za odločitev o utemeljenost toženčevega predloga pa je bistvenega pomena presoja, ali je bila zamuda roka v obravnavanem primeru opravičena. Zamuda ni opravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka, pooblaščenec), ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati. Vzrok bo upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki, ter pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. Treba je ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na strani stranke in nato oceniti, ali je takšni stranki mogoče očitati, da je zakrivila zamudo. Če bi bilo zamudo mogoče odvrniti z ravnanjem, ki bi ga od stranke glede na njene subjektivne okoliščine lahko pričakovali, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

9. Toženčeva odvetnica je nenadno hudo zbolela in na dan, ko bi morala dokončati predlog za dopustitev revizije in ga oddati, tega ni zmogla storiti. Da je temu tako, potrjujeta potrdilo bolnišnice Golnik ter potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (prilogi A2 in A3 spisa). Res je, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati s postroženo skrbnostjo – skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Med drugim mora, če je zadržan, drugega odvetnika pravočasno zaprositi za nadomeščanje ter mu pravočasno sporočiti potrebne podatke in napotila (31. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike). Vendar gre pri predlogu za dopustitev revizije po naravi stvari za kompleksnejšo vlogo, ki zahteva podrobno poznavanje celotne zadeve na obeh stopnjah sojenja ter seznanjenost z relevantno sodno prakso, ob nenadnem in nepričakovanem hudem poslabšanju zdravstvenega stanja toženčeve odvetnice pa je do izteka roka za vložitev predloga ostalo le še manj kot teden dni. V okoliščinah konkretnega primera zato od odvetnice ni življenjsko pričakovati, da bi v času hospitalizacije oziroma bolniškega staleža zagotovila substituta, ki bi dokončal njen predlog za dopustitev revizije. Odvetniki imajo namreč vsak svoje delo in je težko verjetno, da bi ga pustili zato, da bi napisali predlog za dopustitev revizije namesto drugega odvetnika v zadevi, ki je ne poznajo, pri tem pa bi po vrhu imeli na voljo še razmeroma malo časa.

10. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče presodilo, da je bil vzrok, zaradi katerega je toženec zamudil rok za vložitev predloga za dopustitev revizije, upravičen. Zato je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo in ugotovilo, da je predlog za dopustitev revizije pravočasen.

**O predlogu za dopustitev revizije:**

11. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

12. Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

**Sestava senata in glasovanje:**

13. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).