Jedro

Otrok s posebnimi potrebami potrebuje ves čas nadzor odraslih, posebno nego in prehrano, zaradi česar je sodišče poiskalo ravnovesje med tem, da otroka odraščata skupaj, a nekaj časa vendarle prebijeta tudi ločeno, zaradi česar je stike določilo tako, da vsak od otrok ločeno nekaj časa preživi pri vsakem od staršev.

Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnosti preživninskega zavezanca, vendar pa mora sodišče zatrjevane izdatke oceniti in se do posameznega izdatka po višini opredeliti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo mladoletna otroka A. A. in B. B. dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici (II/2). Tožencu je naložilo, da je od 1. 4. 2019 do 31. 8. 2019 dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 396 EUR za mladoletno B. B. in v višini 300 EUR za mladoletnega A. A., pri čemer je preživnino za obdobje od 1. 4. 2019 do 30. 4. 2019 dolžan plačati v skupnem znesku 568,58 EUR, od 1. 5. 2019 do 31. 8. 2019 pa v skupnem znesku 684 EUR mesečno. Od 1. 9. 2019 je dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 258 EUR za mladoletno B. B. in v višini 300 EUR za mladoletnega A. A., skupno 574 EUR mesečno (II/3). Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo uredilo tudi stike otrok s tožencem (II/4). Kar sta pravdni stranki zahtevali več ali drugače, je zavrnilo (II/5) ter še sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II/6).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, pritožuje toženec. Meni, da je preživnina dosojena bistveno previsoko. Tožnica je z najemom stanovanjskega kredita za stanovanje in s plačevanjem mesečne anuitete v višini 310 EUR presegla svoje materialne in finančne zmožnosti. Meni, dana račun preživninskih obveznosti ni dolžan plačevati tožničin kredit za stanovanje. Previsoka je tudi odmera ugotovljenih potreb otrok. V bivanjske stroške je prvo sodišče vzelo najdražji telekomunikacijski paket. Vsi stroški dopusta, elektrike, komunale ter obleke so obračunani v breme toženca, čeprav ti stroški nastajajo tudi tožencu, ko otroka bivata pri njemu. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je toženec ves čas mesečno plačeval preživnino, in sicer v višini 240 EUR od 1. 4. 2019 do 30. 9. 2019 ter od 1. 10. 2019 v višini 328,33 EUR Od 1. 9. 2020 do 1. 6. 2021 pa je za oba otroka plačeval mesečno preživnino v višini 185,83 EUR. Do 31. 8. 2019 sta bila otroka pri tožencu polovico časa v primerjavi z bivanjem pri tožnici, od 1. 9. 2019 pa je bil A. A. pri očetu polovico, medtem ko je bila B. B. tretjino časa. Po izpodbijani sodbi je A. A. pri tožencu 13 dni, B. B. pa tretjino dni v mesecu. Polog tega je v sodbi določeno, da je B. B. pri očetu vedno takrat, ko je bolna. Toženec vztraja, da bi moral skrb za enega otroka prevzeti eden od staršev ter za drugega otroka drugi od staršev. Za toženca bi bila optimalna rešitev, da tožnica prevzame skrb za B. B., on pa skrb za A. A. Tožnica naj prevzame strošek B. B., ki je precej manjši, toženec pa je pripravljen za kakšen dan prevzeti tudi B. B., če bi bila tožnica rada z A. A. sama. Toženec je predlagal postavitev nove sodne izvedenke za psihologijo družine D. D., čemur sodišče ni sledilo, niti tega dokaznega predloga ni zavrnilo oziroma se do njega v izpodbijani sodbi ni opredelilo. Meni, da je zato podana absolutna bistvena kršitev postopka iz razloga po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma zavrača pritožbeni očitek o obstoju absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V sodbi so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Ti razlogi so jasni in si med seboj ne nasprotujejo. Tudi smiselno zatrjevani procesni očitek kršitve 8. člena ZPP ni utemeljen. Ker je bilo izvedensko mnenje sodne izvedenke klinične psihologije C. C. natančno, izčrpno in strokovno prepričljivo, njeno mnenje pa je tudi v sozvočju z mnenjem centra za socialno delo, ni bilo nobene potrebe po postavitvi nove izvedenke (tretji odstavek 254. člena ZPP). Sicer pa toženec na naroku, ko je sodišče zaključilo glavno obravnavo, kršitvi določb postopka, ker sodišče ni izvedlo dokaza s postavitvijo nove izvedenke za psihologijo družine D. D., ni ugovarjal, zato je pritožbena graja po oceni pritožbenega sodišča tudi prepozna (286.b člen ZPP).

6. Pritožbeni očitek, da bi moral varstvo in vzgojo posameznega otroka prevzeti eden od staršev, ni utemeljen.

7. Odločitev o zaupanju obeh otrok v varstvo in vzgojo materi je prvo sodišče sprejelo na podlagi ugotovitev, da je mati v primerjavi z očetom bolj strokovno in emocionalno opremljena za prevzem varstva in v vzgojo hčere, da oče težje nadzira svoja čustva in ves čas izraža prepričanje, da življenje z obema otrokoma ni mogoče, da mati otroka v primerjavi z očetom manj obremenjuje s partnerskim konfliktom med staršema, da je mati osredotočena na oba otroka (ne le na enega) ter da sta otroka nedvomno medsebojno povezana in si naklonjena, kar vse materi omogoča, da (v nasprotju z očetovim prepričanjem), uspešno lovi življenjsko ravnotežje z obema otrokoma.

8. Čeprav sta otroka dodeljena materi, je oče v njuno vzgojo in razvoj močno vpet s obsežnimi in intenzivnimi stiki, ki pri A. A. mejijo že na skupno skrbništvo, prav tako bo v skladu z drugim odstavkom 113. člena ZZZDR odločal o vseh vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj posameznega otroka

9. Sodišče prve stopnje se je s strani toženca večkrat izpostavljenega dejstva, da je hkrati za oba otroka zaradi B. B. potreb kvalitetno težko poskrbeti (B. B. je otrok s posebnimi potrebami in ima poleg težke motnje v duševnem razvoju tudi večplastne zdravstvene težave1, zaradi česar potrebuje ves čas nadzor odraslih, posebno nego in prehrano) zavedalo, zaradi česar je, opirajoč se tudi na mnenje sodne izvedenke, poiskalo ravnovesje med tem, da otroka odraščata skupaj, a nekaj časa vendarle prebijeta tudi ločeno, zaradi česar je stike določilo tako, da vsak od otrok ločeno nekaj časa preživi pri vsakem od staršev. Glede na različne potrebe otrok je enak režim uvedlo tudi v času poletnih počitnic, kar pomeni da otroka tudi poletne počitnice delno preživita skupaj, delno pa posamezno z vsakim od staršev strnjenih 14 dni, tako da bo posamezni starš tudi v času poletnih počitnic vsakemu od otrok lahko naklonil vso pozornost, s tem pa bo pokrita tudi A. A. potreba po aktivnem preživljanju počitnic, bodisi v hribih, na morju ali v tujini.

10. Odločitev o preživnini za mladoletna otroka pravdnih strank temelji na določbi 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR, po kateri sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnosti preživninskega zavezanca,2 vendar pa mora sodišče zatrjevane izdatke oceniti in se do posameznega izdatka po višini opredeliti, kar je natančno in sistematično tudi storilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi vsa dejstva, ki so vplivala na to, da so bili stroški preživljanja v konkretnem primeru za posameznega otroka v določenem obdobju večji oziroma manjši. Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletnega A. A. ocenilo v povprečju na 532,00 EUR mesečno, za B. B. pa v povprečju 481,00 EUR mesečno, oziroma pred 1. 9. 2019 v višini 674,00 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče meni, da je ocenjena višina v celoti gledano sprejemljiva in glede na ugotovljene finančne zmožnosti staršev tudi primerljiva s siceršnjimi potrebami otrok take starosti. Pritožbeno sodišče se z višino in obsegom priznanih potreb mladoletnih otrok, ki jih je ocenilo prvo sodišče v celoti strinja in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje ter v odgovor pritožbenim navedbam le še dodaja. Toženec neutemeljeno oporeka, da je tožnica z najemom stanovanjskega kredita za stanovanje in s plačevanjem mesečne anuitete v višini 310,97 EUR presegla svoje materialne in finančne zmožnosti. Z najemom stanovanjskega kredita je tožnica zagotovila bivanje sebi in otrokoma, s tem pa je razbremenjena obveznosti plačila morebitne najemnine. V preostalem pa toženec le pavšalno izpodbija ocenjeno višino mesečnih preživninskih potreb otrok.

11. Kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih otrokovih potreb, zaradi česar obseg stikov z otrokom vpliva na razporeditev preživninske obveznosti med starša. Ob upoštevanju, da sta otroka dodeljena materi, da ima oče bistveno višje pridobitne in materialne zmožnosti v primerjavi z materinimi, da ima oče zelo obsežne stike z A. A., medtem ko je B. B. pri očetu tretjino časa, ob dejstvu da je varstvo in vzgoja B. B. neprimerno zahtevnejše od varstva in vzgoje A. A., se izkaže odločitev, da je toženec dolžan pokriti 57 % priznanih potreb otrok, za pravilno. Pogostost stikov je torej sodišče prve stopnje že upoštevalo pri porazdelitvi preživninskega bremena, pa tudi sicer toženec ni podal trditvene podlage o višini stroškov, ki naj bi jih imel z otrokoma v času bivanja pri njemu, razen posameznih plačil, ki jih je prvo sodišče že odštelo od naložene preživnine. Pritožbeno sodišče še pripominja, da bosta pravdni stranki morali nepotrebno dvojno nakupovanje oblačil omejiti s skupnim dogovorom, v nasprotnem primeru se bo toženčev nakup oblek otrokoma štel za darilo.

12. Preživnina se določa v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe oziroma predloga za določitev preživnine. Prvostopenjsko sodišče je določilo preživnino za čas od dneva vložitve tožbe, to je od 27. 6. 2018 do izdaje sodbe, pri tem pa je upoštevalo, da je toženec že poravnal ne le v pritožbi zatrjevano mesečno plačevanje preživnine v letih 2019 in 2020, temveč tudi, da je poleg mesečne preživnine k preživljanju prispeval tudi s plačilom drugih stroškov otrok, vse v skupni višini 6.385,40 EUR. Z navedenim zneskom je tako toženec za obdobje od vložitve tožbe do vključno marca 2019 in delno še aprila 2019 svoje preživninske obveznosti poravnal v celoti, zaradi česar je dolžan plačati zapadle obroke šele od 1. 4. 2019 dalje.

13. V pritožbi zatrjevano očitno računsko napako v seštevku preživnine bo prvo sodišče lahko popravilo s popravnim sklepom (328. člen ZPP).

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Glede na naravo spora sta pravdni stranki dolžni nositi vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Deklica trpi za genetsko okvaro, okvaro ledvic, epilepsijo in drugimi neopredeljenimi konvulzijami (krči), naglušnostjo, je nizke rasti in ima vstavljeno gastrostomo (cevko za hranjenje otrok, ki se jo vstavi v želodec). 2 VSL sodba IV Cp 1206/2013.