Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je višje sodišče z ugotovitvami o kršitvi zavarovalne pogodbe zaradi neskrbnega ravnanja toženca, ki naj bi ključe avtomobila pustil v odklenjeni pisarni (da so bili dostopni tako njegovim otrokom kot delavcem), prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank.

Izrek

Predlogu se ugodi tako, da se revizija dopusti glede vprašanja: ali je višje sodišče z ugotovitvami o kršitvi zavarovalne pogodbe zaradi neskrbnega ravnanja toženca, ki naj bi ključe avtomobila pustil v odklenjeni pisarni (da so bili dostopni tako njegovim otrokom kot delavcem), prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank?

Obrazložitev

1. V konkretni zadevi je bila dne 18. 1. 2015 z vozilom Audi, ki ga uporablja toženec, povzročena prometna nesreča. Voznik Audija je s kraja nesreče odpeljal, ne da bi oškodovancu posredoval svoje podatke. Tožeča stranka (zavarovalnica) trdi, da je bil ta voznik toženec in od njega zahteva povračilo sredstev, ki jih je zaradi prometne nesreče izplačala oškodovancu. Toženec se brani, da spornega dne Audija ni vozil in nesreče ni povzročil. 2. Sodišče prve stopnje je njegovi obrambi sledilo. Ugotovilo je, da se je na dan nesreče nahajal na otoku Pag, zato avtomobila ni vozil. Ker ni bil voznik pa ni zavezan za povračilo škode zavarovalnici. Tožbeni zahtevek je zavrnilo (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo povračilo toženčevih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

3. Višje sodišče je ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da je toženec za povzročeno škodo odgovoren (I. točka izreka). Pojasnilo je, da njegova odgovornost izhaja že iz dejstva, da je avto pustil pred pisarno, ključe pa v odklenjeni pisarni, s čimer je svojim zaposlenim in otrokom omogočil, da avto uporabljajo. Zadevo je, zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka, vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (II. točka izreka). Odločitev o pravdnih stroških je pridržalo (III. točka izreka).

4. Zoper del sodbe višjega sodišča, s katerim je odločeno o toženčevi odškodninski odgovornosti (I. točka izreka), slednji pravočasno vlaga predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču njeno dopustitev predlaga zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: ◦ ali toženca, ki mu je tožbena trditvena podlaga očitala povzročitev prometne nesreče s pobegom, torej kot možnega dejanskega povzročitelja, zavezujejo določila zavarovalne pogodbe glede zagotavljanja dolžnega nadzora nad vozilom glede na to, da toženec ni bil lastnik vozila niti ni bil sklenitelj zavarovanja, tožeča stranka pa konkretnih trditev glede kršitve določb zavarovalne pogodbe sploh ni podala? ◦ ali je mogoče presojati malomarnost toženca kot domnevnega povzročitelja prometne nesreče, brez podanih konkretnih očitkov o kršitvi zavarovalne pogodbe tožeče stranke in brez podane trditvene podlage tožeče stranke, katere dolžnosti naj bi opustil in kako so se te odražale na obstoju utemeljenosti regresnega zahtevka zavarovalnice? ◦ ali je bilo pravilno postopanje pritožbenega sodišča, ko je o pravno pomembnih dejstvih sklepalo v odsotnosti trditvene podlage tožeče stranke? ◦ katera stranka v regresnih zahtevkih nosi trditveno breme zatrjevanja podlage za izgubo zavarovalnih pravic? ◦ ali odločitev sodišča druge stopnje o obstoju odgovornosti toženca za regresno zavezo zavarovalnici kot tožeči stranki odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS? ◦ ali je bil v konkretnem primeru glede na pomanjkanje očitkov oziroma trditvene podlage tožeče stranke pravilno uporabljen standard skrbnosti opustitve dolžnega nadzora nad vozilom in je podana toženčeva kršitev zavarovalne pogodbe? Navaja, da tožeča stranka odškodninske odgovornosti toženca sploh ni utemeljevala na opustitvi dolžne skrbnosti - ne zaradi dejstva, da je ključe pustil v odklenjeni pisarni, ne zato, ker naj bi opustil dolžen nadzor nad vozilom. Ta vprašanja se v postopku na prvi stopnji sploh niso razčiščevala, saj je tožeča stranka tožencu očitala le, da je v času nesreče prav on vozil avto, s katerim je bila nesreča povzročena. Ker očitkov o neskrbnem ravnanju ni podala, pa naj toženec ne bi bil dolžan dokazovati, da je ravnal skrbno. Višje sodišče naj bi tako odločilo povsem izven okvirov trditvene podlage pravdnih strank in izdalo sodbo presenečenja. Njegova odločitev naj bi tudi odstopala od sodbe prakse.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.