Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL, pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo 1. odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo 5. odstavka 35. člena ZNP.

Predlog predlagateljev je bil glede na določbo 5. odstavka 30. člena ZVEtL očitno neutemeljen, zato je njihovo ravnanje v postopku mogoče označiti kot malomarno, ki je drugo nasprotni udeleženki povzročilo nepotrebne stroške, zato so izpolnjeni pogoji iz 5. odstavka 35. člena ZNP, tudi ob upoštevanju vseh posebnosti nepravdnega postopka in postopka po ZVEtL.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Predlagatelji so dolžni povrniti drugo nasprotni udeleženki stroške postopka v višini 333,67 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do prenehanja obveznosti.“

II. Predlagatelji so dolžni povrniti drugo nasprotni udeleženki stroške pritožbenega postopka v višini 85,40 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog druge nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka. Prvo sodišče v obrazložitvi sklepa pojasnjuje, da 26. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog predlagatelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi(1) določa subsidiarno uporabo Zakona o nepravdnem postopku(2), ki v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka. Ker ZVEtL nima specialnih določb v zvezi s stroški postopka, ni mogoče uporabiti določbe četrtega odstavka 35. člena ZNP, zato sodišče prve stopnje zaključuje, da v postopku, ki se vodi po ZVEtL vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

2. Drugo nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je prvo sodišče zavrnilo predlog za določitev pripadajočega zemljišča na podlagi petega odstavka 30. člena ZVEtL, ker je bilo že s pravnomočno upravno odločbo v letu 2002 določeno pripadajoče zemljišče k objektu, ki je bilo vpisano v zemljiški knjigi. Že ob običajni skrbnosti bi se predlagatelji lahko z vpogledom v zemljiško knjigo prepričali, da predlog na določitev pripadajočega zemljišča k stavbi ni utemeljen, ker je zemljišče parc. št. 1634/2 k.o. X že vpisano kot splošni skupni del stavbe oziroma pripadajočega zemljišča k stavbi. Predlagatelji so predlagali večji obseg pripadajočega zemljišča k stavbi in sicer še zemljišče parc. št. 1633/5 k.o. X poleg že določenega pripadajočega zemljišča, ki so ga pridobili v upravnem postopku. Ravnali so špekulativno, saj s predlogom dejansko niso imeli ničesar izgubiti. Ob upoštevanju petega odstavka 35. člena ZNP v zvezi z 156. členom Zakona o pravdnem postopku(3), bi moralo prvo sodišče o stroških nepravdnega postopka odločiti v korist drugo nasprotne udeleženke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZNP, ki se je v postopku pred sodiščem prve stopnje subsidiarno uporabljal na podlagi drugega odstavka 26. člena ZVEtL, v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Četrti odstavek 35. člena ZNP določa, da ima udeleženec pravico do povračila stroškov le, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev. Prvo sodišče pravilno ugotavlja, da ZNP niti ZVEtL nimata specialnih določb v zvezi s stroški postopka, ko se odloča o predlogu za določitev pripadajočega zemljišča stavbi po ZVEtL(4). Peti odstavek 35. člena ZNP pa določa, da mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba v postopkih, ki se vodijo po ZVEtL, pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo prvega odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo petega odstavka 35. člena ZNP. Ko se ocenjuje krivdno ravnanje udeleženca v postopku, ki se vodi po ZVEtL, je treba poleg okoliščin konkretnega primera in ocene, ali je udeleženec po svoji krivdi povzročil stroške nasprotnemu udeležencu, upoštevati še posebnosti zasebnega in javnega interesa, ki ga zasleduje ZVEtL. Nepravdni postopek je specifičen, kar še posebej velja za postopke, ki se vodijo po ZVEtL, katerih namen je ureditev določenega razmerja, ki je v interesu vseh udeležencev postopka, posebej pa je poudarjen tudi javni interes(5), v primerjavi z drugimi nepravdnimi postopku ali v primerjavi s pravdnim postopkom, kjer se zasleduje (večinoma) le zasebnopravni interes pravdnih strank. Pri odločanju o povrnitvi stroškov iz petega odstavka 35. člena ZNP v postopku, ki se vodi po ZVEtL, je treba upoštevati tudi pravne posledice in razlike, ki jih določa ZVEtL za postopek, ki se vodi zaradi vzpostavitve etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe ali če gre za postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi. Kljub številnim skupnim značilnostim obeh postopkov, ki so vezane na stavbo(6), obstajajo hkrati tudi vsebinske razlike, na podlagi katerih se odloča o utemeljenosti predlogov. Odločilna razlika je v tem, da odločitev o določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL postane pravnomočna in je ni mogoče več izpodbijati v pravdnem postopku, kot v primeru vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, zato se zahteva pri odločitvi višja stopnja materialne resnice, kar so sicer značilnosti pravdnega postopka, ki kot merilo za povrnitev stroškov postopka določa uspeh v postopku (154. člen Zakona o pravdnem postopku(7)); ne glede na izid pravde pa mora stranka povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi (prvi odstavek 156. člena ZPP), s tem, mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

6. V teh okvirih, ko se prepletajo zasebno in javnopravni interesi, cilji in posledice, ki jih zasleduje ZVEtL v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, je pritožbeno sodišče tehtalo utemeljenost predloga drugo nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka, ker so po njenem mnenju predlagatelji vložili očitno neutemeljen predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, kar naj bi dokazovalo, da so drugo nasprotni udeleženki nastali stroški po krivdi predlagateljev. Pregled sodne prakse pokaže, da sodna praksa na navedena vprašanja še ni dala dokončnih odgovorov. Se pa je v drugih postopkih, ki se vodijo po določbah ZNP izoblikovala praksa, da mora udeleženec povrniti stroške nasprotnemu udeležencu, če je bil predlog umaknjen, ali če je bil očitno neutemeljen oziroma če se je zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, nepravdni postopek izjalovil in za udeležence nepravdnega postopka ni prinesel nikakršne vsebinsko pravne kvalitete (torej vsebinsko v ničemer ni uredil pravnega razmerja med udeleženci), potem za stroške, ki so nastali ostalim udeležencem, po krivdnem principu odgovarja predlagatelj(8). Sodna praksa pa je tudi drugačna, kateri je sledilo sodišče prve stopnje(9), pri čemer pritožbeno sodišče pritrjuje sodni praksi, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, če gre za nepravdne postopke, ki so začeti po uradni dolžnosti(10).

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče zavrnilo predlog predlagateljev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ker je upravni organ leta 2002 že pravnomočno določil funkcionalno zemljišče, ki pripada stavbi predlagateljev. Peti odstavek 30. člena ZVEtL določa, če je bila do uveljavitve ZVEtL že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k posamezni stavbi ali več stavbam, se ne glede na določbe ZVEtL v tem postopku za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma k več stavbam tisto zemljišče, ki je bilo določeno kot funkcionalno zemljišče po pravnomočni odločbi o določitvi funkcionalnega zemljišča k posamezni stavbi ali več stavbam. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da predlagatelji ne morejo v postopku po ZVEtL uspeti s predlogom, da se določi kot pripadajoče zemljišča k stavbi še kakšno drugo zemljišče, če jim je bilo pripadajoče zemljišče k stavbi že priznano z upravno odločbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo v tem postopku predmet obravnave le takšno zemljišče, zato je bil predlog predlagateljev glede na citirano zakonsko določbo očitno neutemeljen, zato je njihovo ravnanje v postopku mogoče označiti kot malomarno, ki je drugo nasprotni udeleženki(11) povzročilo nepotrebne stroške, zato so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 35. člena ZNP, tudi ob upoštevanju vseh posebnosti nepravdnega postopka in postopka po ZVEtL, na katere je pritožbeno sodišče že opozorilo.

8. Pritožbeno sodišče ocenjuje vrednost spornega zemljišča na 4.973,00 EUR(12), zato je drugo nasprotni udeleženki priznalo stroške postopka pred sodiščem prve stopnje: za nagrado za postopek 253,50 EUR, za materialne stroške 20,00 EUR in za DDV 60,17 EUR, skupaj 333,67 EUR ter za pritožbeni postopek: za nagrado za postopek 50,00 EUR, za materialne stroške 20,00 EUR in za DDV 15,4, skupaj 85,40 EUR. Predlagatelji so dolžni povrniti drugo nasprotni udeleženki stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje v roku 15 dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča, v primeru zamude morajo plačati zakonske zamudne obresti od poteka izpolnitvenega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

9. Pritožbeni razlogi so bili deloma utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi deloma ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZVEtL.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZNP.

Op. št. (3): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (4): Primerjaj z razlogi, ki so navedeni v 13. tč. obrazložitve sklepa VS RS II Ips 86/2014. Op. št. (5): Npr. sodelovanje občine v postopku po ZVEtL na območju katere je stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče. Op. št. (6): Na kateri je že ali še bo vzpostavljena etažna lastnina.

Op. št. (7): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (8): Sklep VSL II Cp 1299/2014. Op. št. (9): Glej sklep VSL I Cp 1883/2014, VSL II Cp 3084/2013. Op. št. (10): Glej sklep VSL I Cpg 314/2014. Op. št. (11): Kljub nujnosti sodelovanja občine v teh postopkih, kar daje postopku javnopravni značaj.

Op. št. (12): Glej vrednotenje nepremičnin GURS - Ministrstvo za okolje in prostor.