Jedro

Glede na spremembo ZBPP, ki je bila vnesena z novelo ZBPP-B, Vrhovno sodišče razlaga drugi odstavek 12. člena ZBPP (izredna BPP) tako, da prosilec za BPP, ki je na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično izpolnjuje tudi finančni (subjektivni) kriterij za dodelitev BPP.

Za utemeljenost odločbe o neupravičeno prejeti izredni BPP je relevantno le, ali je revident v času naknadnega preverjanja izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP, na podlagi veljavne pravnomočne odločbe pristojnega organa še vedno prejemnik denarne socialne pomoči. Organ, ki odloča o dodelitvi BPP oziroma neupravičeni dodelitvi BPP, je pri izredni BPP pravno vezan na veljavno pravnomočno odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči.

Izrek

I. Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1331/2013-5 z dne 17. 9. 2013 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1197/2011 z dne 15. 7. 2013, odpravi ter se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti stroške upravnega spora na obeh stopnjah v višini 351,40 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) vloženo zoper odločbo tožene stranke, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1197/2011 z dne 15. 7. 2013. Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je bila revidentu kot prosilcu za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) na podlagi odločbe, št. Bpp 1197/2011 z dne 9. 5. 2011, neupravičeno dodeljena BPP (I. točka izreka); odločeno je bilo, da se razreši odvetnik A. A. in da bo o višini neupravičeno dodeljene BPP odločeno s posebno odločbo (II. in III. točka izreka). Revidentu je bila z odločbo z dne 9. 5. 2011 dodeljena izredna BPP ob predložitvi odločbe Centra za socialno delo o revidentovi upravičenosti do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči – v nadaljevanju ZBPP). Po izdaji odločbe o dodelitvi BPP je v postopku, začetem po uradni dolžnosti, organ za BPP v izpodbijani odločbi o neupravičeno dodeljeni BPP ugotovil, da ima revident premoženje (nepremičnino, v kateri biva), ki presega mejno višino vrednosti premoženja po 152. členu Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, sklicujoč se na razloge tožene stranke (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), navaja, da je tožena stranka imela v določbi 20. člena ZBPP podlago, da je tudi po izdaji odločbe o izredni BPP z dne 9. 5. 2011 ugotavljala revidentovo premoženjsko stanje, takšno stališče pa izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 607/2006. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je revident lastnik stanovanjske hiše, v kateri živi, vendar pa njena velikost presega velikost primernega stanovanja za enočlansko gospodinjstvo, kot ga določa drugi odstavek 24. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Vrednost površine stanovanjske hiše nad velikostjo primernega stanovanja pa glede na podatke GURS presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP, zato revident ne more biti upravičen do BPP.

3. Revident dovoljenost revizije utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje. Zatrjuje, da se njegovo premoženjsko stanje od odločanja o odobritvi BPP z dne 9. 5. 2011 ni spremenilo in da je tudi za čas od 1. 8. 2013 do 31. 1. 2014 na podlagi odločbe z dne 24. 7. 2013 upravičen do denarne socialne pomoči. Glede na podatke v prošnji za BPP bi tožena stranka lahko že ob izdaji odločbe o odobritvi BPP ugotovila enako premoženjsko stanje, kot ga je ugotovila v izpodbijani odločbi, vendar njegovega premoženjskega stanja ni ugotavljala in je o upravičenosti do BPP odločila le na podlagi odločbe o denarni socialni pomoči, v takšnem primeru pa odločbe o neupravičeno dodeljeni BPP ne more izdati. Dodaja, da tudi razlika med tlorisno površino stavbe in površino, ki predstavlja primerno velikost stanovanja, ne bi smela biti upoštevana pri ugotavljanju njegovega socialnega položaja. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je dovoljena iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju: ali oziroma kdaj lahko organ za BPP, potem ko je prosilcu na podlagi drugega odstavka 12. člena ZBPP dodelil izredno BPP na podlagi priložene odločbe pristojnega organa, da prosilec prejema denarno socialno pomoč, izda na podlagi 42. člena ZBPP odločbo o neupravičeno prejeti BPP.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožena stranka revidentu z odločbo z dne 9. 5. 2011 ob uporabi drugega odstavka 12. člena ZBPP dodelila izredno BPP. Tudi ni sporno, da tožena stranka v tem postopku dodelitve BPP revidentovega finančnega položaja ni posebej ugotavljala, ker je revident svoji prošnji, po pozivu na dopolnitev vloge, kjer je tožena stranka izrecno navedla, da v primeru, če je prosilec prejemnik denarne socialne pomoči Centra za socialno delo, svojo prošnjo dopolni le z zadnjo odločbo Centra za socialno delo, priložil odločbo o prejemanju denarne socialne pomoči. Niti ni sporno, da je tožena stranka v letu 2013, po izdaji te odločbe o izredni BPP, po uradni dolžnosti začela postopek ugotavljanja revidentove upravičenosti do BPP, v katerem je naknadno ugotovila, da revident ne izpolnjuje finančnega pogoja za BPP, saj ima premoženje, katerega vrednost presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP, na podlagi česar je izdala izpodbijano odločbo o ugotovitvi neupravičeno dodeljene BPP. Sporno pa je vprašanje, ali je imela tožena stranka, glede na to, da je bila revidentu dodeljena izredna BPP, podlago za izdajo v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe o neupravičeno prejeti BPP.

9. Sodišče prve stopnje je pravilnost odločitve tožene stranke utemeljijo s sklicevanjem na prakso Vrhovnega sodišča, po kateri naj bi obveznost preverjanja premoženjskega stanja prosilca s strani organa za BPP, tudi kadar je prosilec prejemnik denarne socialne pomoči in se dodeli izredna BPP na podlagi drugega odstavka 12. člena ZBPP, izhajala iz 20. člena ZBPP. Takšno stališče je materialnopravno zmotno.

10. Vrhovno sodišče je sicer v več odločbah (I Up 435/2006 z dne 4. 4. 2006, I Up 465/2006 z dne 4. 4. 2006, I Up 607/2006 z dne 11. 5. 2006 in X Ips 315/2011(1) z dne 28. 3. 2012) sprejelo stališče, da se pri ugotavljanju upravičenosti do BPP premoženjsko stanje prosilca upošteva tudi v primeru, ko prosilec prejema denarno socialno pomoč. V teh odločbah je navedlo, da drugi odstavek 12. člena ZBPP ne more imeti takšnega absolutnega učinka, da se v primerih, ko ima prosilec odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči in že iz same vloge prosilca izhaja, da ima določeno premoženje, ne bi preverjalo njegovega premoženjskega stanja na podlagi dolžnosti, ki jo nalaga splošna določba 20. člena ZBPP.

11. Pri tem je treba poudariti, da se je citirana praksa Vrhovnega sodišča (odločbe, sprejete do leta 2008) izoblikovala v času, ko je ZBPP še sam vseboval določbe, ki so urejale vprašanje, katero premoženje in dohodki se štejejo v premoženje prosilca oziroma je sam določal način in kriterije, po katerih se je presojalo izpolnjevanje finančnega pogoja za BPP (takrat veljavni 14. do 19. členi ZBPP). Z novelo ZBPP-B (začela je veljati 22. 3. 2008, uporablja pa se od 1. 9. 2008) pa so se iz ZBPP črtale vse določbe o finančnih kriterijih za dodelitev BPP, spremenil pa se je tudi 14. člen ZBPP, ki sedaj določa, da se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a in 30. člen ter prvi odstavek 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV).

(2)

Te določbe se nanašajo na izpolnjevanje materialnih pogojev za upravičenost do denarne socialne pomoči, kar pomeni, da se po noveli ZBPP-B pri presoji finančnega pogoja za upravičenost do BPP upoštevajo bistveno isti način in kriteriji za ugotavljanje dohodka in premoženja kot za ugotavljanje materialnega pogoja za upravičenost do denarne socialne pomoči. 12. Upoštevaje pojasnjeno genezo zakonskega besedila v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP Vrhovno sodišče meni, da je treba določbo drugega odstavka 12. člena ZBPP, ki določa, da se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna brezplačna pravna pomoč), uporabljati tako, da prosilec za BPP, ki je na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično izpolnjuje tudi finančni (subjektivni) pogoj za dodelitev BPP. V razmerju do določbe 20. člena ZBPP, iz katere izhaja splošna dolžnost preverjanja prosilčevega premoženjskega stanja, pa je drugi odstavek 12. člena ZBPP specialna določba, ki organu za BPP omogoča, da v primeru, kadar je prosilec na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, brez ugotavljanja njegovega finančnega položaja, odloči o upravičenosti do BPP. Na ta način je v zvezi z finančnim (subjektivnim) pogojem za BPP vzpostavljena pravna vezanost organa za BPP na odločbo pristojnega organa za odločanje o denarni socialni pomoči. 13. Pojasnjeno stališče Vrhovnega sodišča pomeni tudi, da prosilec, dokler na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč, izpolnjuje finančni (subjektivni) pogoj za BPP, ki mu je bila odobrena z odločbo o izredni BPP. S tem pa organ za BPP ni onemogočen, da v primeru dvoma v prosilčev materialni položaj, ki je bil podlaga za izdajo odločbe o prejemanju denarne socialne pomoči, o tem obvesti pristojni organ za odločanje o denarni socialni pomoči (tretji odstavek 33. člena Zakona o splošnem upravnem postopku), ki lahko v okviru pooblastil, ki mu jih daje zakon, temu ustrezno tudi postopa.

14. Zaključek, da prosilec, dokler na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč, izpolnjuje tudi finančni pogoj za BPP, pa v primerih že dodeljene izredne BPP neposredno vpliva tudi na uporabo določb o spremembah okoliščin in neupravičeno prejeti BPP, ki ju ZBPP ureja v VII. poglavju (členi od 41 do 43 ZBPP), in so bile uporabljene pri sprejetju izpodbijane odločbe o neupravičeno prejeti BPP v obravnavanem primeru.

15. Po določbi 41. člena ZBPP mora namreč pogoje za dodelitev BPP upravičenec izpolnjevati ves čas, za katerega mu je bila odobrena. Če pride do spremenjenih okoliščin, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na pravico do BPP, mora prosilec v osmih dneh od spremembe okoliščin o tem obvestiti organ, in sicer ves čas, to je od odobritve BPP pa do njenega dokončnega obračuna. Po 42. členu ZBPP pa lahko organ po uradni dolžnosti začne ugotovitveni postopek, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP ali je upravičen v ožjem obsegu, ali le za nekatere oblike BPP. Na podlagi teh ugotovitev lahko izda odločbo, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oziroma oblika BPP (neupravičeno prejeta BPP).

16. Vrhovno sodišče meni, da se glede na navedena materialnopravna izhodišča obveznost upravičenca do izredne BPP obvestiti organ za BPP o spremembah okoliščin in nastopu okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP v smislu 41. in 42. člena ZBPP v zvezi z izpolnjevanjem njegovega finančnega pogoja, nanaša le na spremembo upravičenčeve pravice do denarne socialne pomoči. 17. V obravnavanem primeru pa je tožena stranka revidentu na podlagi določb 41., 42. in 43. člena ZBPP izdala odločbo o neupravičeno prejeti BPP, ker je po uradni dolžnosti ob naknadnem preverjanju sama ugotavljala vrednost revidentovega premoženja, čemur je v izpodbijani sodbi pritrdilo tudi sodišče prve stopnje. Takšno postopanje oziroma stališče je glede na pojasnjena materialnopravna izhodišča zmotno, saj je v obravnavanem primeru za utemeljenost odločbe o neupravičeno prejeti izredni BPP, relevantno le, ali je revident v času izdaje izpodbijane odločbe na podlagi veljavne pravnomočne odločbe pristojnega organa še vedno prejemal denarno socialno pomoč.

18. Ker je stališče tožene stranke in sodišča prve stopnje napačno in je bilo v obravnavanem primeru materialno pravo zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke ter ji na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča iz te obrazložitve, ugotoviti ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o neupravičeno dodeljeni BPP.

19. Glede na to, da je bilo reviziji ugodeno iz navedenih razlogov, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do ostalih revizijskih očitkov, prav tako pa se ni posebej opredeljevalo do navedb, ki so bile podane v dopolnitvah revizije z dne 22. 11. 2013 in 3. 3. 2014. Dopolnitev revizije je bila namreč vložena prepozno, saj iz povratnice v spisu izhaja, da je revident izpodbijano sodbo prejel dne 17. 9. 2013, kar pomeni, da se je 30-dnevni rok iz prvega odstavka 83. člena ZUS-1 za vložitev revizije v času njene dopolnitve že iztekel. K II. točki izreka:

20. Ker je revident z revizijo uspel, Vrhovno sodišče pa je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke ter zadevo vrnilo temu organu v ponoven postopek, je odločilo tudi o stroških upravnega spora pred sodiščem prve stopnje ter o stroških revizijskega postopka. Stroški upravnega spora pred sodiščem prve stopnje so odmerjeni v višini, kot jih je uveljavljal revident in ne v višini, določeni s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Sodišče namreč odloča v mejah postavljenega stroškovnega zahtevka stranke (prvi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), zato se revidentu priznajo stroški upravnega spora v višini 70,80 EUR. Odmera stroškov revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154., prvega odstavka 163. in drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Ker vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prostem preudarku glede na pomen stvari, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR (drugi odstavek 25. člena Zakona o odvetniški tarifi). Revidentu se na podlagi tarifne številke 3300 prizna v mejah postavljenega zahtevka 210,00 EUR za postopek z revizijo in stroški po tarifni številki 6002

(3)

v znesku 20,00 EUR, ter 22 % DDV (50,60 EUR), kar skupaj znaša 280,60 EUR. Tožena stranka je tako dolžna revidentu v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora na obeh stopnjah v skupni višini 351,40 EUR.

(1) Samo presoja dovoljenosti revizije.

(2) Z uveljavitvijo ZSVarPre so navedene določbe ZSV, ki so bile umeščene v III. poglavje tega zakona z naslovom Denarna socialna pomoč, prenehale veljati. Ista materija, torej denarna socialna pomoč, je bila v času odločanja organa za BPP urejena v II. poglavju ZSVarPre, zato so se po uveljavitvi ZSVarPre v postopku za dodelitev BPP za ugotavljanje revidentovega lastnega dohodka in premoženja in njegove družine smiselno uporabljale ustrezne določbe ZSVarPre (tako tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014, 8. tč.).

(3) Ta tarifa se v obravnavanem primeru uporablja skladno z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015).