Jedro

Pri odločanju o dodelitvi BPP se upošteva socialni položaj prosilca, kar pomeni, da se upošteva tudi premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov. Obveznost glede preverjanja premoženjskega stanja prosilca pa izhaja že iz vsebine 20. člena ZBPP. Zato je organ za BPP imel podlago v predpisu, da je tudi po izdaji odločbe o dodelitve BPP ugotavljal tožnikovo premoženjsko stanje. Kaj se upošteva kot premoženje in kako se izračuna vrednost primernega stanovanja, je določno opredeljeno v 24. členu ZSVarPre.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 1197/2011 z dne 15. 7. 2013 je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani ugotovil, da je bila tožniku kot prosilcu na podlagi odločbe Bpp 1197/2011 z dne 9. 5. 2011 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (I. točka izreka); odločeno je bilo, da se razreši odvetnik A.A. in da bo o višini neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči odločeno s posebno odločbo (II. in III. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Organ za BPP) tožniku z odločbo z dne 9. 5. 2011 odobril brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. in II. stopnji ter v postopku mediacije v pravdnem postopku zaradi neveljavnosti oporoke po napotitvenem sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. III D … ter kot oprostitev plačila stroškov postopka in za izvajanje določil odvetnika A.A. iz Ljubljane. Predmetni postopek se še vedno vodi pod opr. št. II P … .

Nato se sklicuje na 41. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena, ter še na 42. in 33. člen. Dodaja, da se v smislu petega odstavka 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) denarne pomoči ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke ali premoženje, ki se upošteva po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in ki dosega ali presega 13.780,00 EUR, s tem pa je izključena tudi pravica do BPP. Pojasni, da je tožnik, glede na bazo podatkov GURS, lastnik nepremičnin v B., kjer tudi biva. Tržna vrednost nepremičnin po podatkih GURS znaša 114.111,00 EUR. Nato se sklicuje še na 24. člen ZSVarPre in Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in pojasni, da je glede na 14. člen površina za enočlansko gospodinjstvo od 20 do 30 m2. Ker površina stanovanjske stavbe tožnika glede na podatke GURS znaša 105 m2 in je bila pri izračunu višine premoženja upoštevana vrednost nepremičnin v znesku 113.975,00 EUR, to pomeni, da presežek razlika kvadrature znaša 45 m2 (105 m2 - 60 m2) oziroma 48.846,60 EUR. Ker po navedenem vrednost tožnikovega premoženja glede na 152. člen ZUJF presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, je odločeno, kot izhaja iz izreka odločbe.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da je utemeljitev tožene stranke glede vrednosti nepremičnine na naslovu B. pravno zmotna in nezakonita. Tožnik je šibkega socialnega in finančnega stanja in v pravdnem postopku, ki poteka zoper njegovega brata, odvetnika nujno potrebuje. Leta 2011, ko mu je bila dodeljena BPP, je navedel pravilen obseg svojega premoženja, ki se od tedaj ni povečalo. Meni, da tožena stranka ni pravilo upoštevala stanovanja, v katerem tožnik živi in je pod mejo primernosti stanovanja. Tožnik nepremičnino tudi že več let neuspešno prodaja. Poleg tega tudi ni imel možnosti, da se o ugotovitvah izjasni. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Priglaša tudi stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in navedla, da vztraja pri razlogih za odločitev.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker relevantna dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v predpisih, ki jih v njej navaja tožena stranka. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče se zato nanjo sklicuje in razlogov ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Glede na tožbene ugovore pa še dodaja: Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, je tožnik na predpisanem obrazcu vložil prošnjo za dodelitev BPP, ki ji je kasneje priložil odločbo Centra za socialno delo z dne 23. 12. 2010, iz katere izhaja, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči v višini 229,21 EUR mesečno za čas od 1. 1. do 30. 6. 2011. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je organ za BPP kasneje v letu 2013 preverjal tožnikovo premoženjsko stanje po 14. členu ZBPP in ob tem ugotovil, da je tožnik lastnik nepremičnin v B., kjer tudi živi, kar med strankama tudi ni sporno.

Pri odločanju o dodelitvi BPP se upošteva socialni položaj prosilca (prvi odstavek 1. člena ZBPP), kar pomeni, da se upošteva tudi premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov. Obveznost glede preverjanja premoženjskega stanja prosilca pa izhaja že iz vsebine 20. člena ZBPP (enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. I Up 607/2006 z dne 11. 5. 2006). Po navedenem je organ za BPP imel podlago v predpisu, da je tudi po izdaji odločbe z dne 9. 5. 2011 ugotavljal tožnikovo premoženjsko stanje.

Po določbi prve točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje, površinski normativ primernega stanovanja za enočlansko gospodinjstvo pa je glede na 14. člen Pravilnika do 45 m². Glede ocenjene vrednost nepremičnine po podatkih GURS in tržne vrednosti le-te tožnik konkretnih ugovorov ne podaja. V zvezi z vrednostjo nepremičnine in površinskim normativom stanovanja pa sodišče pripominja, da je tožena stranka, skladno z določbo drugega odstavka 24. člena ZSVarPre za tožnika izhajala iz primerne velikosti stanovanja za enočlansko gospodinjstvo. Iz podatkov GURS izhaja, da ima stavba v B. neto stanovanjsko površino 105 m2, s tem pa, ob upoštevanju navedenih določb Pravilnika, presega površinski normativ primernega stanovanja za enočlansko gospodinjstvo. Ker je po podatkih GURS vrednost celotne nepremičnine 113.975,00 EUR, je tudi po presoji sodišča ugotovitev, da obstoja razlika v vrednosti tožnikove nepremičnine v B. in primernega stanovanja po Pravilniku, pravilna. Tožnik navedenih ugotovitev s svojimi zgolj pavšalnimi navedbami ne more omajati, saj je v 24. členu ZSVarPre določno opredeljeno, kaj se upošteva kot premoženje po tem zakonu in kako se izračuna vrednost primernega stanovanja. Ker je takšen izračun tožena stranka v razlogih obrazložitve odločbe podrobno navedla, sodišče ne dvomi v njegovo pravilnost. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno. Sodišče tudi ni našlo kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti in je tako izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker je tožnik skupaj s tožbo vložil tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse sodišče pojasnjuje, da je tožeča stranka sodnih takse v tem upravnem sporu, ki se nanaša na odločanje o BPP, oproščena že po samem zakonu. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah je namreč določeno, da se med drugim v postopkih odločanja o dodelitvi BPP o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, taksa ne plača. Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1