Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 13.129,12 EUR, ki je bil sestavljen iz zahtevka za plačilo premoženjske škode iz naslova zmanjšanja vrednosti nepremičnine v višini 6.010,99 EUR in nezmožnosti pridobivanja dohodka v višini 6.009,09 EUR ter z njima povezano premoženjsko škodo iz naslova stroškov za prevode iz hrvaškega v slovenski jezik v višini 431,40 EUR, stroške izdelave izvedenskega mnenja za ugotovitev manjvrednosti nepremičnine v višini 330 EUR ter škodo zaradi plačila stroškov odvetniškega zastopanja v višini 347,64 EUR.

2. Višje sodišče je delno ugodilo tožnikovi pritožbi, tako da je toženka po spremembi dolžna tožniku plačati 347,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu pa je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijano prvostopenjsko sodbo.

3. V predlogu za dopustitev revizije tožnik izpostavlja naslednja vprašanja: 1) ali je pritožbeno sodišče bistveno prekršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in sicer 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in svojo dolžnost do opredelitve do pritožbenih navedb (22. in 25. člen Ustave), s tem ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb tožnika o odsotnosti konkretne določbe pravnega pravila, na katero je oprlo sodišče prve stopnje svojo odločitev, da škoda, ki jo tožnik vtožuje, ni pravno priznana škoda; da je sodišče prve stopnje odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse in načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča, ko je sprejelo zaključek, da škoda, ki jo tožnik vtožuje, ni pravno priznana škoda, ker se za obstoj škode predhodno predvideva ravnanje tožnika, ki je protipravno (izgradnja črne gradnje); da se je sodišče v nasprotju s trditveno podlago toženke ukvarjalo z vprašanjem pravno priznane škode, čeprav toženka v trditveni podlagi ni zatrjevala, da škoda, ki jo tožnik uveljavlja ni pravno priznana; 2) ali lahko pritožbeno sodišče, če odločitev opre na drugačno podlago kot sodišče prve stopnje, ignorira svojo dolžnost do opredelitve do pritožbenih navedb na način, da pritožbene navedbe spregleda in zato nanje ne odgovori; 3) ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi ugotovilo drugačno dejansko stanje, ne da bi opravilo obravnavno in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP (1. alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP), pri čemer je ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe; 4) ali sodba sodišča druge stopnje ustreza zahtevam po obrazloženosti sodne odločbe; 5) ali je sodišče druge stopnje, s tem ko ni upoštevalo tožnikovih navedb na prvi stopnji storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; 6) ali ne gre za nemogočo zahtevo sodišča, da bi moral oziroma da bi lahko tožnik zgradil objekt na tuji zemlji kljub temu, da je obveznost toženke jasna, da le-te ni izpolnila od leta 2009 dalje in da normalna komunikacija s toženko, razen preko številnih pooblaščencev, ni bila možna; 7) ali je sodišče prve in druge stopnje, s tem ko ni upoštevalo tožnikovih navedb o njegovih aktivnostih v zvezi s prepisom lastninske pravice in o namerni neizpolnitvi obveznosti s strani toženke, storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma ali sodbi nižjih sodišč ustrezata zahtevam po obrazloženi sodni odločbi.

4. Tožnik predlog utemeljuje s tem, da je drugostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo na drugačno podlago, ni pa odgovorilo na pritožbene navedbe in s tem kršilo njegovo pravico do izjave. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejstev v zvezi z vprašanjem, ali je toženka tožniku fizično preprečevala gradnjo, zato bi višje sodišče moralo razpisati glavno obravnavo in ta dejstva ugotoviti, da bi nanje lahko oprlo svojo odločitev. Ne ve se, kaj je podlaga za zavrnitev zahtevka, ali neobstoj pravno priznane škode ali pa nesklepčnost tožbe.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).