Jedro

Ker pomota delavca v odvetniški pisarni (zaradi katere k reviziji ni bilo priloženo pooblastilo za zastopanje) predstavlja očitno neopravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke pravilno zavrnilo, ne da bi razpisalo narok za obravnavo predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu v povezavi s 366. členom ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, oziroma podredno vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je pooblaščenec tožene stranke v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje natančno obrazložil kako je prišlo do pomote, da reviziji ni bilo priloženo pooblastilo. Kot dokaz je bilo predlagano zaslišanje dveh prič dr. X jun. in Y. Za vrnitev v prejšnje stanje je bil torej podan upravičen razlog, zato bi sodišče prve stopnje po 120. členu ZPP moralo razpisati narok. Razloge za pomoto bi moralo sodišče presojati tudi iz subjektivnega stališča in upoštevati osebne lastnosti predlaganih prič. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da ravnanje delavca v odvetniški pisarni ne more predstavljati upravičenega razloga, je le pavšalna navedba. Šele po zaslišanju predlaganih prič bi bilo možno odločati o predlogu. Ker sodišče prve stopnje ni razpisalo naroka, temveč je odločalo brez naroka, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je tudi napačno uporabilo materialno pravo, ker ne drži, da ravnanje delavca v odvetniški pisarni ne bi moglo predstavljati upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 366. členom ZPP pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere opozarja pritožba, ni storilo.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da ravnanje delavke v odvetniški pisarni, ki je pomotoma spregledala popravek odvetnika na prvi strani revizije, da je pooblastilo priloženo oziroma ni priloženo, čeprav ga je stranka pooblaščencu dejansko dala, ne predstavlja upravičenega razloga, na podlagi katerega bi bilo potrebno razpisati narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Prvi odstavek 116. člena ZPP določa, da sodišče na predlog stranke dovoli, da v primeru, če stranka zamudi narok, ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga. Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je torej opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Glede na določbo 2. odstavka 120. člena ZPP mora sodišče pred odločitvijo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje vedno razpisati narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, oziroma če se vrnitev predlaga iz očitno neopravičenega razloga. Razlog, na podlagi katerega se predlaga vrnitev v prejšnje stanje, je očitno neopravičene narave v primeru, če je iz njega jasno razvidno, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen.

V konkretnem primeru pritožba uveljavlja razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pomota delavce v odvetniški pisarni. Napaka odvetniške pisarne, zaradi katere reviziji ni bilo predloženo pooblastilo, tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavlja očitno neopravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. To stališče je potrjeno tudi v dosedanji sodni praksi. Zato sodišče prve stopnje pravilno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo. Pri tem mu ni bilo potrebno razpisati naroka po 2. odstavku 120. člena ZPP, saj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje podan iz očitno neopravičenega razloga. Zato tudi dokazovanje s pričami, ki jih je predlagala tožena stranka, ni bilo potrebno.

Presoja pravilnosti postopanja sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom o zavrženju revizije pa bo stvar preizkusa utemeljenosti pritožbe tožene stranke zoper sklep z dne 21. 10. 2008. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).