Jedro

V postopku vrnitve v prejšnje stanje revizije ni mogoče vložiti, ker ni dovoljena, niti je ni mogoče dopustiti, ker ne gre za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da gre za vprašanje, glede katerih praksa višjih sodišč ni enotna in je od Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe materialnega prava in za razvoj prava preko sodne prakse.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Po določbi prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je revizija dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Ne gre za samostojen postopek, ampak za postopek utemeljenosti vrnitve v prejšnje stanje oziroma ugotovitev, ali je bila zamuda procesnega roka ali dejanja opravičljiva. Sklep nima lastnosti končnosti in zato ne gre za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. 5. Četrti odstavek 367. člena ZPP med drugim določa, da če zakon določa, da revizije ni, sodišče revizije ne more dopustiti.

6. Zaradi povedanega Vrhovno sodišče ugotavlja, da v postopku vrnitve v prejšnje stanje revizije ni mogoče vložiti, ker ni dovoljena niti je ni mogoče dopustiti, ker ne gre za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. Zato je predlog za dopustitev revizije v skladu z določbo četrtega odstavka 367. člena ZPP zavrglo.