Jedro

Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi pravilno zaključilo, da tisti udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval, ne more imeti neomejenega roka za vložitev predloga za obnovo po tretjem odstavku 396. člena ZPP, ker ga omejuje drugi odstavek 30. člena ZNP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozen zavrglo predlog za obnovo postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje vlagatelj obnove postopka A.D. iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitev določb Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in Zakona o pravdnem postopku(v nadaljevanju ZPP). Navaja, da mu sklep OJ M Nz 162/2009 z dne 9. 7. 2009 ni bil vročen, kljub temu, da se je odločalo o njegovih pravicah, to je o lastninski pravici na stanovanju, ki ga je kupil in zato ne more biti nobenega dvoma, da je s tem prišlo do kršitve ustavne pravice. Predlagatelj obnove postopka je za sklep Nz 162/2009 izvedel šele 12. 7. 2012 in zato mu od tega dne dalje teče 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, kar pomeni, da je predlog za obnovo postopka predlagatelja pravočasen. V kolikor pritožbeno sodišče ne bi sprejelo takšnega stališča bi kršilo njegove ustavne pravice. Predlaga „da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep OJ M Nz 162/2009 z dne 7. 3. 2013 spremeni tako, da obnovo postopka dovoli, sklep OJ M Nz 162/2009 z dne 9. 7. 2009 razveljavi in zahtevek predlagatelja E.B. glede vrnitve stanovanja št. 4, v izmeri 47,06 m2 v I. nadstropju stanovanjsko-poslovne zgradbe G. T. 8 v M, stoječe na parc. št. ... k.o. ..., last A.D. v naravi, zavrne“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka iz razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je s sodno odločbo v postopku na prvi stopnji prizadet interes predlagatelja obnove postopka, torej kar pomeni, da je udeleženec v obsegu 30. člena ZNP, zato ima pravico vložiti pravno sredstvo, torej tudi predlog za obnovo postopka v skladu s 394. členom ZPP oziroma v skladu s pogoji, ki jih za obnovo postopka določa ZPP. Pravilno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da velja omejitev glede roka za vložitev pravnega sredstva po drugem odstavku 30. člena ZNP. Pravno sredstvo je namreč treba vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je treba kot datum, od katerega se računa rok za vložitev pravnega sredstva, šteti 25. 11. 2009, ko je bil sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1900/2009 z dne 10. 11. 2009 vročen tako pooblaščencu predlagatelja kot tudi pooblaščencu nasprotnega udeleženca, predlagatelj pa je obnovo postopka vložil šele 28. 8. 2012. To v pritožbi tudi ni sporno. To pa pomeni, da bi predlagatelj obnove lahko vložil predlog za obnovo postopka v istem roku, kot drugi udeleženci. Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi pravilno zaključilo, da tisti udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval, ne more imeti neomejenega roka za vložitev predloga za obnovo po tretjem odstavku 396. člena ZPP, ker ga omejuje drugi odstavek 30. člena ZNP.

5. Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP je nezakonito postopanje, zlasti z opustitvijo vročitve ter s tem odvzeto možnostjo obravnavanja pred sodiščem. V primeru, kot je obravnavani pa o odvzemu možnosti obravnavanja ni mogoče govoriti, saj predlagatelj obnove ni prijavil udeležbe v postopku na prvi stopnji. Obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zato ni podan.

6. Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

7. O pritožbenih stroških sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.