Jedro

Pravica strank oziroma udeležencev, ki se postopka do pravnomočnosti odločbe ne udeležujejo, ne more biti časovno neomejena. Tak udeleženec mora pravno sredstvo (redno ali izredno) vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Ta nepravdni postopek je pravnomočno končan s sklepom o vrnitvi določenih nepremičnin v last predlagatelja. Zoper sklep je sedanji revidenti vložil predlog za obnovo postopka.

2. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrglo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja obnove postopka zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. Predlagatelj obnove postopka zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga revizijo. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zlasti po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da v obravnavanem primeru rok iz drugega odstavka 30. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ne pride v poštev, saj mu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku ter mu odločba ni bila vročena. Gre za prekrito pravno praznino. Po logiki in analogiji z drugimi obnovitvenimi razlogi začne rok teči, ko stranka izve za obnovitveni razlog. V nasprotnem primeru bi to pomenilo popolno izključitev pravice do obnove postopka osebam, ki jim je bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku. Sodišče mu je poslalo odločbo šele 12. 7. 2012. Odločba mu je bila vročena tedaj ali pa nikdar. ZPP za obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP ne določa objektivnega roka, kar kaže na to, da je nemožnost obravnavanja pred sodiščem šteti za najhujšo procesno kršitev. Če bi mu bila dopuščena udeležba v postopku oziroma če bi bila v zemljiški knjigi urejena etažna lastnina ter vknjižena njegova lastninska pravica, bi sodišče zahtevek za vrnitev nepremičnine v naravi zavrnilo. Sodišče se v izpodbijani odločbi tudi ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb, s čimer je kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni in predlagano obnovo dopusti, podrejeno pa, da sklepa druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču druge oziroma prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Revizija je bila po 375. členu v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom ZNP vročena udeležencem postopka, ki nanjo niso odgovorili.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revident je postal udeleženec tega nepravdnega postopka z vložitvijo predloga za obnovo postopka. Sodišči prve in druge stopnje sta ga obravnavali kot udeleženca, torej kot osebo, katere pravni interes utegne biti z izdajo odločbe o vrnitvi zaplenjenega premoženja prizadet (prvi odstavek 30. člena ZNP). Ker pa v postopku odločanja o glavni stvari, tj. glede vrnitve zaplenjenega premoženja pred pravnomočnostjo sklepa ni sodeloval, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da sta predloga za obnovo postopka prepozna, saj pravica strank oziroma udeležencev, ki se postopka do pravnomočnosti odločbe ne udeležujejo, ne more biti časovno neomejena. Situacijo ureja določba drugega odstavka 30. člena ZNP, po katerem mora tak udeleženec pravno sredstvo (redno ali izredno) vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. V nasprotnem primeru bi bila namreč veljavnost odločbe negotova, saj ne bi nikoli vedeli, ali se ne bo pojavil še kakšen udeleženec, ki bo odločbo izpodbijal, s tem pa bi bila v veliki meri ogrožena pravna varnost. 8. Revizija torej ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (četrti odstavek 384. člena v zvezi s 378. členom ZPP in 37. členom ZNP.