Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se upošteva le vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP). Postranske terjatve (kadar so tudi v procesni obliki, torej kot postranski procesni zahtevek) nimajo vpliva na vrednost spornega predmeta, tudi v primeru, če dosegajo ali presegajo glavni zahtevek.
Revizija se zavrže.
Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerima je tožnica zahtevala, da je toženka dolžna dopustiti geometrsko odmero jugovzhodnega dela parcel št. 144/3 in 143, k.o. ... v površinski izmeri 1303 m2 in tožeči stranki po opravljeni geodetski izmeri za, iz tega dela parc. št. 144/3 in 143 k.o. ... nastalo novo parcelo, izstaviti zemljiškoknjižno listino na podlagi katere se bo lahko na novo nastala parcela bremen prosta odpisala od nepremičnine toženke vl. št. 27 k.o. ... in pripisala k nepremičninam tožnice vl. št. 49 k.o. ... Zavrnilo je tudi zahtevek tožnice na plačilo zneska 216.743,80 SIT s pripadajočimi zamudnimi obresti ter odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške v znesku 447.688,00 SIT.
Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev obeh sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni dovoljena.
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT, oziroma sedaj 4172,93 EUR (drugi dostavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP).(1) Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se upošteva le vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP). Postranske terjatve (kadar so tudi v procesni obliki, torej kot postranski procesni zahtevek) nimajo vpliva na vrednost spornega predmeta, tudi v primeru, če dosegajo ali presegajo glavni zahtevek.(2) V tej pravdni zadevi gre za objektivno kumulacijo nedenarnega (dopustitev geometrske odmere jugovzhodnega dela parcel št. 144/3 in 143, k.o. ... v površinski izmeri 1303 m2 in izstavitev zemljiškoknjižne listine za novo nastalo parcelo) in denarnega zahtevka (plačilo 216.743,80 SIT), ki temeljita na različnih dejanskih in pravnih podlagah. Tožnica je v tožbi z dne 28.12.1988 navedla vrednost spornega predmeta 1.500.000,00 DIN. Po denominaciji(3) dinarja je od 1.1.1990 dalje tako navedena vrednost spornega predmeta znašala 150 N DIN oziroma od 8.10.1991 150 SIT.(4) V konkretnem primeru torej revizijski prag glede nobenega od zahtevkov ni bil presežen, zato revizija ni dovoljena in jo je vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
Op. št. (1): Določbe ZPP/99 se v konkretnem primeru uporabljajo, ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal po njegovi uveljavitvi (14.7.1999). Op. št. (2): Primerjaj sklep VS RS II Ips 601/2003 in II Ips 214/2003 z dne 1.4.2004. Op. št. (3): Zakon o spremembi vrednosti dinarja, Ur. list SFRJ, št. 83/89. Op. št. (4): Upoštevaje menjalno razmerje 1:1 med jugoslovanskim dinarjem in slovenskim tolarjem, določenim v prvem odstavku 5. člena Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije, Ur. List RS/I, št. 17/91.