Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi že 23.12.2002. Navedeni dan je hkrati tudi datum vpisa plombe. Takrat so se tudi stekli vsi pogoji za odločitev o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo in za izvršitev tega vpisa. Ker je o utemeljenosti vpisa že odločilo izvršilno sodišče, je bila obveznost zemljiškoknjižnega sodišča pri odločanju o tem vpisu le še presoja pogojev iz 2. do 5. točke 1. odstavka 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (2. odstavek 148. člena ZZK-I). Ker so se torej že takrat stekli pogoji za izdajo izpodbijane odločbe, okoliščina, da je 31.3.2004 prišlo do odloga izvršbe ni mogla imeti vpliva na izdajo izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižno sodišče je po uradni dolžnosti odločilo o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na dolžnikovo nepremičnino.

Zemljiškoknjižni lastnik oziroma dolžnik v izvršilnem postopku je v pravočasni pritožbi proti takšni odločitvi navedel, da dolg do upnika odplačuje že od oktobra 1977 v višini 1/3 osebnega dohodka. Navaja še, da je višina dolga neugotovljena, kar dokazuje s sklepom Okrajnega sodišča B. z dne 31.3.2004, opr. št. In 99/00014. Upnica v izvršilnem postopku - R. S. je vložila odgovor na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Zaznamba sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, je eno od izvršilnih dejanj, ki se uporabijo v postopku izvršbe na nepremičnine (167. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Predpostavka za opravljanje vseh izvršilnih dejanj pa je pravnomočen sklep o izvršbi. V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odločilo o zaznambi sklepa o izvršbi, ki je postal pravnomočen 13.3.2002, kot izhaja iz potrdila o pravnomočnosti na samem sklepu o izvršbi. V tem zemljiškoknjižnem postopku so zato brezpredmetne trditve dolžnika oziroma udeleženca, ki se nanašajo na obstoj dolga, ki je predmet izterjave v izvršbi.

Na pravilnost izpodbijane odločitve pa ne vpliva niti okoliščina, da je bila izvršba v tej zadevi po upnikovemu predlogu odložena. Učinek odloga izvršbe je identičen učinku prekinitve postopka po Zakonu o pravdnem postopku (17. poglavje ZPP). Oba instituta namreč povzročita zastoj postopka in preprečujeta opravo nadaljnjih procesnih dejanj oziroma izvršilnih dejanj. Vendar pa v obravnavanem primeru to ne pomeni, da sodišče ne bi smelo izdati sklepa o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo. Iz podatkov spisa in izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi že 23.12.2002. Navedeni dan je hkrati tudi datum vpisa plombe. Takrat so se tudi stekli vsi pogoji za odločitev o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo in za izvršitev tega vpisa. Ker je o utemeljenosti vpisa že odločilo izvršilno sodišče, je bila obveznost zemljiškoknjižnega sodišča pri odločanju o tem vpisu le še presoja pogojev iz 2. do 5. točke 1. odstavka 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (2. odstavek 148. člena ZZK-I). Ker so se torej že takrat stekli pogoji za izdajo izpodbijane odločbe, okoliščina, da je

31.3.2004 prišlo do odloga izvršbe ni mogla imeti vpliva na izdajo izpodbijanega sklepa. Podobno situacijo ureja tudi določilo 2. odstavka 207. člena ZPP, po katerem lahko sodišče izda odločbo v primeru, ko je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, torej po tem, ko so bili že izpolnjeni pogoji za njeno izdajo. Pritožbeno sodišče še dodaja, da v primeru ustavitve izvršilnega postopka, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše tudi zaznambo sklepa o izvršbi.

Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep zemljiškoknjižnega sodišča, hkrati pa dovoliti izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-I).