Jedro

Tožena stranka v reviziji kot odločilno neutemeljeno izpostavlja dejstvo, da tožnici dajatev (družinska pokojnina) ni bila izplačana za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pač pa na podlagi prvostopenjske odločbe. Navedeno dejstvo je namreč zgolj posledica postopka revizije pri toženi stranki (v katerem je prišlo do razveljavitve prvostopenjske odločbe, s katero je bila tožnici sicer že priznana pravica do družinske pokojnine), kot tako pa na odškodninsko odgovornost tožene stranke, kot izhaja iz citirane določbe drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1, ne more vplivati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodilo, in sicer je odločilo, da ji je tožena stranka dolžna plačati 46.572,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 5. 2008. Prisojeni znesek predstavlja odškodnino v višini obračunanih zamudnih obresti v skladu z drugim odstavkom 276. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99 in nadalj.).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni izpolnjen dejanski stan določbe drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1 ter sodišču druge stopnje v zvezi s tem očita, da je brez zakonske podlage razširilo uporabo navedene določbe tudi na dajatve, ki so bile izplačane za nazaj na podlagi prvostopenjske odločbe tožene stranke. V obravnavani zadevi je bil namreč v skladu z določbami ZPIZ-1 izveden postopek revizije, tožnici pa je bila pravica do družinske pokojnine priznana v ponovljenem postopku s prvostopenjsko odločbo z dne 12. 11. 2007 in ji dajatev tako ni bila izplačana na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča. V zvezi z zneski družinske pokojnine, ki so zapadli do 1. 1. 2000, poudarja, da je treba dajatve, ki so nastale in zapadle v plačilo pred začetkom veljavnosti ZPIZ-1, obravnavati po določbah prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1992 (ZPIZ, Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.). Pri tem se sklicuje na sklep VS RS VIII Ips 40/2008. Podrejeno nasprotuje tudi oceni, da je bila odločba z dne 11. 9. 2000 neustrezna.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po določbi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri materialno pravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje.

6. Za preizkus revizijskih navedb so bistvene naslednje dejanske ugotovitve sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano: - z odločbo tožene stranke z dne 11. 9. 2000 je bila tožnici priznana pravica do družinske pokojnine od 1. 4. 1997 dalje - navedena odločba je bila z odločbo z dne 6. 10. 2000 v postopku revizije razveljavljena in je bila zadeva vrnjena v prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, izplačevanje družinske pokojnine pa je bilo ustavljeno s 1. 11. 2000 - po dopolnitvi dokaznega postopka je bila z odločbo z dne 12. 11. 2007 tožnici ponovno priznana pravica do družinske pokojnine od 1. 4. 1997 dalje - tožena stranka je tožnici neizplačane zneske družinske pokojnine za obdobje od 1. 4. 1997 do 31. 1. 2008 v višini 58.537,51 EUR izplačala 26. 2. 2008. 7. Na podlagi določbe drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1 se upravičencu izplača odškodnina v breme zavoda, in sicer v višini obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, pa do izvršitve odločbe, če je zavod dolžan denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pa do izdaje ustrezne odločbe na prvi stopnji ni prišlo zaradi ravnanja zavarovanca oziroma vlagatelja, delodajalca oziroma druge osebe.

8. Tožena stranka v reviziji kot odločilno neutemeljeno izpostavlja dejstvo, da tožnici dajatev (družinska pokojnina) ni bila izplačana za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pač pa na podlagi prvostopenjske odločbe. Navedeno dejstvo je namreč zgolj posledica postopka revizije pri toženi stranki (v katerem je prišlo do razveljavitve prvostopenjske odločbe, s katero je bila tožnici sicer že priznana pravica do družinske pokojnine) (1), kot tako pa na odškodninsko odgovornost tožene stranke, kot izhaja iz citirane določbe drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1, ne more vplivati. Zaradi razveljavitve prvostopenjske odločbe v postopku revizije pri toženi stranki je bila obravnavana zadeva vrnjena v prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, ustrezna odločba v smislu citirane določbe ZPIZ-1 pa ni bila izdana vse do 12. 11. 2007. Neizplačani zneski družinske pokojnine (za obdobje od 1. 4. 1997 do 31. 1. 2008) so bili tako tožnici izplačani šele 26. 2. 2008. Ob zaključku sodišča, da neizdaja ustrezne odločbe ni bila posledica tožničinega ravnanja, pač pa jo je pripisati okoliščinam na strani tožene stranke, je na podlagi citirane zakonske določbe drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1 ter ob zgoraj predstavljenih dejanskih ugotovitvah tožena stranka tožnici dolžna povrniti škodo (v višini obračunanih zamudnih obresti), ki ji jo je povzročila.

9. Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da je treba zneske družinske pokojnine, ki so zapadli v plačilo do 1. 1. 2000, torej pred začetkom veljavnosti ZPIZ-1, obravnavati po določbah prej veljavnega ZPIZ iz leta 1992. Revizijsko sodišče je svoje stališče v zvezi s tem vprašanjem obširno pojasnilo že v razlogih sklepa VIII Ips 465/2006 z dne 22. 1. 2008 in sodbe VIII Ips 6/2009 z dne 21. 2. 2011. Pri tem je izrecno opozorilo na drugačno zakonsko ureditev možnih zahtevkov upravičencev, ki jim je bila naknadno priznana pravica do dajatev iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pred 1. 1. 2000 in po tem datumu. Zakon (drugi odstavek 276. člena ZPIZ-1) je posledice zamude tožene stranke v obliki odškodnine v višini zamudnih obresti določil šele s 1. 1. 2000, zato je od uveljavitve te določbe tožena stranka dolžna od skupnega zneska obrokov družinske pokojnine pred 1. 1. 2000, prav od takrat dalje izplačati tožnici odškodnino v višini obračunanih zamudnih obresti. Zaradi neobstoja pravne podlage pa seveda ni razlogov, da bi te zamudne obresti (oziroma odškodnino v takšni višini) obračunali že za obdobje pred 1. 1. 2000. Tožena stranka se v zvezi s tem vprašanjem nekorektno sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 40/2008, saj gre za sklep o zavrženju revizije in ne za meritorno odločitev. Tudi sicer razlogi, navedeni v obrazložitvi citiranega sklepa, v ničemer ne nasprotujejo stališčem Vrhovnega sodišča, ki so bila zavzeta v odločbah VIII Ips 465/2006 in VIII Ips 6/2009. 10. Glede na vse navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Glej določbe členov od 254 do 257 ZPIZ-1.