Jedro

Tudi pri odločanju o predlogu za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki so bile podlaga za izdajo pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker toženec na tožbo ni odgovoril v zakonskem roku, čeprav je bil na posledice takega ravnanja izrecno opozorjen. V skladu s tožbenim zahtevkom in vsebino tožbe je tožencu naložilo, da tožeči stranki plača 7.759,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka, ker ji je kot njen voznik tovornjaka povzročil škodo v navedeni višini. Kot je sodišče povzelo tožbene navedbe je toženec kljub ustreznim navodilom v tovorni list vpisal napačne podatke (namesto Novega mesta kot kraja začetka vožnje je vpisal mesto Šabac v Srbiji), zaradi česar je italijanska prometna policija ob toženčevi vožnji tožeči stranki izrekla kazen za storjen prekršek in za tri mesece zasegla tovorno vozilo, v posledici česar so tožeči stranki nastali stroški v navedeni višini. Sodišče je ugotovilo, da so podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj ob sklepčnosti tožbe predloženi dokazi niso nasprotovali tožbenim navedbam.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da so bile tožbi priložene dokazne listine v tujem jeziku ustrezno prevedene v slovenski jezik, tako da jih je sodišče lahko preizkusilo in soglašalo, da so bili podani tudi drugi pogoji za izdajo zamudne sodbe.

3. V predlogu za dopustitev revizije toženec izpostavlja vprašanje, ali lahko sodišče izda zamudno sodbo, če so tožbi priložene listine v tujem jeziku, ki jih v skladu z določilom drugega odstavka 226. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) neprevedene po sodnem tolmaču sodišče ne sme uporabiti v postopku oziroma ali nista s tem kršeni pravici do izjave in pravica do sojenja v slovenskem jeziku, kot jo definira Ustava RS. Kot drugo pa za revizijo izpostavlja vprašanje, zakaj je sodišče ugodilo tožeči stranki z zahtevkom, čeprav tožba ni sklepčna in tožeča stranka ni bila pozvana na odpravo nesklepčnosti.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Tudi pri odločanju o predlogu za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki so bile podlaga za izdajo pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka tožbi priložila tuje dokazne listine z ustreznimi prevodi v slovenski jezik in zoper tako ugotovitev toženec ne uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Hkrati toženec v predlogu ne navaja, v čem naj bi bila podana nesklepčnost tožbe, če se upoštevajo tožbene navedbe in v tožbi navedena dejstva. V predlogu oblikovana vprašanja za revizijo tako ne izhajajo iz dejstev, na podlagi katerih je sodišče druge stopnje potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje. Zato razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani. Glede na to je sodišče na podlagi drugega odstavka 367c. člena predlog kot neutemeljen zavrnilo.