Jedro

Tožnik je zahteval plačilo 16.525,02 EUR, ki se nanaša na dela, ki jih je opravil po osnutkih avtorskih in podjemnih pogodb v obdobju od septembra 2015 do januarja 2017. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Vrhovno sodišče je presodilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval plačilo 16.525,02 EUR, ki se nanaša na dela, ki jih je opravil po osnutkih avtorskih in podjemnih pogodb v obdobju od septembra 2015 do januarja 2017. 2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 4. Zoper takšno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije toženka. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: - Ali je pravilna presoja, da mora javni zavod na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi (obogatitvi) plačati za (nenujna) dela, ki jih je zanj izvedel (nekdanji) direktor, čeprav pred njihovo izvedbo kot takratni direktor javnega zavoda ni iskal soglasja za odplačno izvedbo teh del, javnega zavoda o svoji nameri, da jih bo izvedel ni niti obvestil, pogodbe za ta dela niso bile sklenjene, do naknadne odobritve teh del pa tudi ni prišlo? - Ali je pravilna pravna presoja, da direktor javnega zavoda ni ravnal v nasprotju z zakonom, ko je brez predhodne seznanitve in soglasja sveta javnega zavoda odplačno opravljal dela iz dejavnosti javnega zavoda? - Ali je materialnopravno pravilen zaključek sodišča, da dela, katerih vsebina je zastopanje in sodelovanje pri organizaciji strokovno izobraževalnih dogodkov javnega zavoda, ne pomenijo delovnih obveznosti direktorja javnega zavoda, čeprav statut javnega zavoda izrecno določa, da redna delovna obveznost direktorja obsega predstavljanje in zastopanje javnega zavoda, organizacijo in vodenje strokovnega, pedagoškega in raziskovalnega dela ter poslovanja, ter strokovni nadzor, usklajuje plače in nadomestila in odobrava materialne stroške? - Ali v primerih, ko do spora med (nekdanjim) direktorjem javnega zavoda in javnim zavodom pride iz razloga, ker kolektivni organ, ki javni zavod zastopa v razmerju do direktorja, v novi sestavi ne sklene pogodb za dela, opravljena izpred njegovega mandata, in je predsednik sveta zavoda v tej novi sestavi zato krovna priča javnega zavoda, odločitev o pravilnosti zavrnitve dokaznega predloga z njegovim zaslišanjem pomeni kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem v smislu absolutne kršitve pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP? - Ali je z vidika procesnega prava materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da bi morala toženka (javni zavod) konkretizirano pojasniti v čem je konflikt interesov za vsako posamezno delo, katerega plačilo se vtožuje, glede na to, da je toženka zatrjevala, da je konflikt interesov v tem, da je tožnik delo, ki je bilo izvedeno v nasprotju z njegovo pogodbo o zaposlitvi, z zakonom (ZIntPK, ZJU, ZSPJS) in brez pogodbene podlage, opravil v času trajanja njegove direktorske funkcije pri toženki (javnem zavodu), direktor javnega zavoda pa po zakonu odgovarja za zakonitost delovanja javnega zavoda? - Ali je pravilno stališče, da se je prvostopenjsko sodišče ustrezno opredelilo do ugovorov o neizkazanosti višine zahtevka, s sklicevanjem na obrazložitev prvostopenjskega sodišča, pri čemer sodišče prve stopnje samo navede, da „natančen izračun plačila za opravljeno delo, ki bi ga lahko preverilo sodišče, NI MOGOČ“?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).