Jedro

V primerih, ko se spor tiče vseh dedičev in zapuščine kot celote, morajo v pravdi sodelovati vsi dediči, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu (III. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi ugotovilo, da je tožba umaknjena za znesek 1.968,27 EUR ter zavrglo tožbo zoper pokojno B. B. Zavrnilo je tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da obstaja dolg tožene stranke do pokojne B. B. ter da je tožena stranka dolžna plačati v zapuščinsko maso po pokojni B. B. oziroma njenim dedičem 57.461,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, navedenih v izreku sodbe.

2. Zoper sodbo se pritožujeta tožnika, dediča po pok. B. B., iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) ter predlagata spremembo oziroma razveljavitev sodbe. Tožnik J. B. sodbi očita protispisnost, ker je v uveljavljani znesek sodišče napačno upoštevalo tudi nakazila na podlagi trajnika toženkinemu sinu, čeprav tožeča stranka tega denarja v zahtevku sploh ni uveljavljala. Navaja, da se sodišče ni jasno opredelilo do vprašanja, kakšno je bilo pooblastilo oziroma naročilo matere oziroma mandat pokojne, ter da ni pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu. Ker je sodišče ugotovilo, da toženki ni uspelo dokazati, da naj bi pooblastilo obsegalo dovoljenje pokojne, da si toženka jemlje sredstva kot vračilo dolga, je edini možni zaključek, da je toženka dano pooblastilo zlorabila, saj ni dokazala, da bi lahko zaupana ji sredstva dvigovala tudi v svojo korist. Tožnica S. B. v pritožbi navaja, da je sodišče prekoračilo trditveno in dokazno podlago tožene stranke s tem, ko je ugotovilo, da je imela prednica tožnikov lahko tudi darilne nagibe. Glede odločilnega dejstva, kakšen je bil kritni dogovor med prednico tožnikov in toženko, zaradi katerega je bilo dano pooblastilo, pa je v razlogih sodbe podano nasprotje oziroma so ti nejasni. Sodišče je kršilo pravila o dokaznem bremenu. Tožnica se ne strinja z dokazno oceno o darilnih nagibih prednice. Glavni dokaz, da teh nagibov ni imela, je prav izpoved toženke, ki je izpovedala, da je bil namen kritnega dogovora pokritje njene domnevne terjatve do prednice tožnikov.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe tožnika ter potrditev sodbe v izpodbijanem delu.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. V obravnavani zadevi je tožbo zoper toženko zaradi plačila 57.461,26 EUR z obrestmi vložila B. B., ki je med postopkom umrla. Ker je bila zastopana po pooblaščencu in niso bili podani pogoji za prekinitev postopka (205. člen ZPP), je sodišče pooblaščenca s sklepom P 688/2010-I z dne 6.5.2011 pozvalo, da tožbo popravi, saj postopka ni mogoče nadaljevati z osebo, ki ni sposobna biti pravdna stranka (člen 80 in 81 ZPP). Tožeča stranka je tožbo popravila tako, da je na strani tožeče stranke poleg pokojne tožnice navedla dediča J. B. in S. B. kasneje pa spremenila tudi tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala ugotovitev obstoja dolga toženke do pokojne tožnice, ki ga je dolžna plačati v zapuščinsko maso oziroma njenim dedičem. Ob tem je tožeča stranka spremembo tožbe utemeljila s tem, da so v zapuščinskem postopku, ki še ni zaključen, dediči po pok. B. B. njeni trije otroci, poleg obeh tožnikov tudi sin S. B., mož toženke, ki ima pravico sam vložiti tožbo zoper toženo stranko, če seveda to želi. Za nadaljevanje postopka na strani pokojne matere sta se odločila le dediča J. B. in S. B., ta njuna pravica pa po njenem mnenju ni pogojevana z morebitnim soglasjem ali sodelovanjem drugih dedičev, saj ne gre za nujno sosporništvo. Sodišče prve stopnje je tožbo zoper pokojno B. B. zavrglo na podlagi določbe 5. odstavka 81. člena ZPP, odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka tožnikov pa je po izvedenem dokaznem postopku oprlo na zaključek, da toženka z očitanim ravnanjem ni presegla obsega danega pooblastila pokojne tožnice, ker ji je slednja omogočila koriščenje sredstev na svojih bančnih računih tudi za lastne potrebe brez obveznosti njihovega vračila.

6. Ker sta v tej pravdni zadevi po smrti pokojne tožnice B. B. nastopala le dva izmed treh njenih dedičev, je pritožbeno sodišče v okviru preizkusa materialnopravne pravilnosti sodbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) najprej preverilo, ali gre za spor, ki se tiče vseh dedičev in celotne zapuščine in ali je podana pravilna stvarna legitimacija na aktivni oziroma pasivni strani. Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da terjatev do toženke spada v zapuščinsko maso po pokojni oziroma gre njenim dedičem, brez dvoma pomeni tudi, da gre za spor o obsegu zapustničinega premoženja, ker bi se v primeru ugodilne sodbe povečala zapuščinska masa. V takšnih primerih, ko se spor tiče vseh dedičev in zapuščine kot celote, pa je enotno stališče teorije in novejše sodne prakse, da morajo v pravdi sodelovati vsi dediči, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani (1). Ne zadostuje, da dedič, ki je vstopil v pravdo, zgolj preoblikuje tožbeni zahtevek tako, da zahteva izpolnitev v korist vseh dedičev, tudi tistih, ki v pravdi niso udeleženi. Kar se tiče sosporništva na aktivni strani je sicer res, kar ugotavlja tožeča stranka v vlogi (list. št. 94), da sta v tej zadevi le tožnika kot dediča zainteresirana za nadaljevanje postopka, ne pa tudi tretji dedič (mož toženke S. B.). V takšnem primeru pa mora biti dedič, ki ne želi vstopiti v pravdo na strani tožeče stranke, zajet na strani tožene stranke, torej na pasivni strani. Ob zapustnikovi smrti namreč nastane glede zapustnikovega premoženja med sodediči skupnost, v kateri do razdelitve zapuščine upravljajo in razpolagajo z zapuščino skupno (prvi odstavek 145. člena Zakona o dedovanju – ZD). V sporih o tem, ali določena stvar, v konkretni zadevi terjatev, spada v zapuščino, je zaradi narave skupnostnega razmerja dedičev spor mogoče rešiti samo na enak način za vse dediče. Obseg zapuščine ne more biti različen za posameznega sodediča. V teh sporih so zato dediči enotni sosporniki (196. člen ZPP). Nedeljivost zapuščine kot skupne lastnine in nedeljivost pravice dedičev do skupnega upravljanja in razpolaganja z zapuščino, narekujejo sklep, da so dediči v sporu o obsegu zapuščine tudi nujni sosporniki in morajo biti v pravdnem postopku vključeni vsi, če ne na aktivi, pa na pasivni strani.

7. Ker v obravnavani pravdni zadevi niso zajeti vsi dediči po pok. B. B. (tretji dedič sin pokojne S. B. v reševanje spora ni vključen), je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna že iz tega razloga. Pritožbeno sodišče se zato ni spuščalo v pravilnost trditev v obeh pritožbah, ampak je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

8. Pravdni stranki nista upravičeni do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Tožeča stranka s pritožbama ni uspela, stroški odgovora na pritožbo pa niso potrebni stroški postopka glede na vsebino vloge tožene stranke (prvi odstavek 165., 154. in 155. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 759/2005, II Ips 44/2006, II Ips 267/2006, II Ips 888/2008, II Dor 61/2011 pa tudi odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3158/2012 in Višjega sodišča v Kopru Cp 57/2012.