Jedro

V primeru vtoževanja odškodnine zaradi prepovedanih imisij merilo protipravnega ravnanja predstavlja določba prvega odstavka 75. člena SPZ, ki določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Navedeno pomeni, da je treba imisije, ki so glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajne, trpeti, četudi so morda lahko moteče.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 2.508,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je vtoževala plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi prekomernih imisij, ki naj bi jih povzročila tožena stranka pri izvajanju gradbenih del na svojem zemljišču. Povečane imisije naj bi se po eni strani kazale v neznosnem hrupu, prahu in umazaniji, po drugi strani pa v blokadi oziroma oviranju prometa na cestišču med gradbiščem tožene stranke in objektom tožeče stranke. Zaradi navedenega ravnanja tožene stranke naj bi tožeči stranki upadel promet v prodajalni, izgubila naj bi tudi zaslužek iz naslova oddajanja svojih poslovnih prostorov v najem.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo 423.053,05 EUR z zamudnimi obrestmi zavrnilo (2. točka izreka). Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (1. točka izreka). Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da tožeča stranka pri prvi skupini motilnih ravnanj (imisije hrupa, prahu in umazanije) pri zatrjevanju protipravnega ravnanja tožene stranke ni izpolnila trditvenega bremena. Glede druge skupine motilnih ravnanj (imisije v obliki oviranja prometa na cestišču) sta presodili, da element protipravnosti ni podan, ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da naj bi tožena stranka kontinuirano ustvarjala prometni zastoj na cestišču med objektoma obeh pravnih strank.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku).

4. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008), zato se po prvem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po novih predpisih.

5. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

Presoja utemeljenosti revizije

6. Revizija ni utemeljena.

7. Tožeča stranka v reviziji očita, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP), ker tožeče stranke ni pozvalo, da glede posameznih skupin motilnih ravnanj dopolni navedbe o pomembnih dejstvih oziroma da dopolni dokazila. V zvezi s temi očitanimi kršitvami sodišča prve stopnje naj bi sodišče druge stopnje kršilo določbo drugega odstavka 347. člena ZPP, ker ni razpisalo obravnave, na kateri bi samo odpravilo prvostopenjske bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pravna norma, ki jo je imelo v mislih sodišče prve stopnje glede prve skupine motilnih ravnanj (hrup, prah, umazanija), naj tožeči stranki zaradi kršitve sodniške razjasnjevalne dolžnosti ne bi bila znana. Tožeča stranka pri tem izpostavlja, da sodba ne sme biti presenečenje za stranke. Očitek prvostopenjske kršitve določbe 285. člena ZPP naj bi se tako procesnopravno manifestiral kot bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Očitana kršitev določbe 285. člena ZPP lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je takšna kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe. Revizija se lahko vloži zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP le, če je bila ta storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Za takšen primer gre tudi takrat, kadar je revident že v pritožbi zoper sodbo uveljavljal takšno kršitev, pa je pritožbeno sodišče neutemeljeno ni sankcioniralo.(1) V obravnavanem primeru je tožeča stranka šele v reviziji uveljavljala kršitev določbe 285. člena ZPP, ki naj bi bila storjena (že) v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne da bi jo pred tem ob upoštevanju določbe 286.b člena ZPP uveljavljala v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, zato revizijski očitek te kršitve kot relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen.

9. V določenih okoliščinah, ko sodišče stranke ne seznani s svojimi pravnimi stališči, ki jih stranka kljub vsej skrbnosti ni mogla predvideti, in je izdana t.i. sodba presenečenja, lahko opustitev materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa v tej smeri podan očitek, prvič uveljavljan šele na revizijski stopnji, ni utemeljen že iz razloga, ker tožeča stranka sodbo presenečenja očita sodišču prve stopnje, medtem ko je predmet revizijskega preizkusa lahko samo pravnomočna sodba sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. člena ZPP).

10. Očitek kršitve določbe drugega odstavka 347. člena ZPP, ki ureja razpis pritožbene obravnave, če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje, ni utemeljen. Na kršitev načela materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker tožeča stranka kršitve načela materialnega procesnega vodstva ni uveljavljala v pritožbi, določba drugega odstavka 347. člena ZPP s tem v zvezi za sodišče druge stopnje ni mogla priti v poštev.

11. Tožeča stranka v reviziji nadalje očita, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo drugega odstavka 287. člena ZPP. Meni, da bi moralo izvesti vse pravočasno predlagane dokaze, ki jih je tožeča stranka predlagala v tožbi, v pripravljalni vlogi z dne 26. 5. 2009 in na (op. prvem) naroku za glavno obravnavo dne 27. 5. 2009. Očita, da je sodišče prve stopnje neizvedene dokaze v naprej ocenilo kot nepotrebne. Zaradi opustitve izvedbe predlaganih dokazov naj bi bila tožeča stranka prikrajšana za pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj bi po revizijskih navedbah tožeče stranke v reviziji nadalje kršilo pravico do izjave tudi s tem, ko kot pravočasnih ni upoštevalo dokaznih predlogov z zaslišanjem prič, ki jih je tožeča stranka podala na naroku za glavno obravnavo dne 27. 5. 2009. Tožeča stranka naj bi kasneje z vlogo z dne 9. 6. 2009 znotraj istega dokaznega predloga po zaslišanju predstavnika družbe H. d.o.o. (op. podanega na prvem naroku za glavno obravnavo) le natančneje določila pristojno osebo, relevantno za sporno obdobje; prav tako naj bi tožeča stranka (op. na prvem naroku za glavno obravnavno) predlagani dokaz z zaslišanjem takratnega direktorja družbe L. d.d. zgolj popravila v osebi. Če je sodišče prve stopnje štelo, da so dokazi z zaslišanjem oseb, navedenih v vlogi z dne 9. 6. 2009 prepozni, bi moralo zaslišati osebi, ki jih je tožeča stranka pravočasno predlagala na prvem naroku za glavno obravnavo. Vendar pa naj sodišče prve stopnje tega ne bi storilo, niti naj ne bi obrazložilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo.

12. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se vlaga zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Predmet revizijskega izpodbijanja je sodba sodišča druge stopnje, zato tožeča stranka ne more uspeti z revizijskimi očitki procesnih kršitev, ki so povzeti v prejšnji točki obrazložitve, saj so ti po svoji vsebini pritožbeni očitki, usmerjeni v izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje. Povzeti revizijski očitki procesnih kršitev predstavljajo očitek relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka oziroma očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na te kršitve pa sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

13. Tožeča stranka v reviziji tudi očita, da naj bi sodišče (op. prve stopnje) pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2009 obravnavalo diskrecijsko, zaradi česar naj bi bili razlogi sodbe (op. sodišča prve stopnje) v tem delu nejasni in med seboj v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). V nadaljevanju revizije tožeča stranka glede vtoževane škode iz naslova izpadle najemnine za dva najemnika, ki sta v spornem obdobju tožeči stranki odpovedala najemni pogodbi, zatrjuje, da je sodba sodišča prve stopnje pomanjkljiva in brez razlogov, tako da naj je ne bi bilo mogoče preizkusiti.

14. Revizijska očitka kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), nista utemeljena. Ne drži, da naj bi sodišče prve stopnje glede vloge z dne 9. 6. 2009 zavzelo dvoje nasprotujočih si stališč; tožeča stranka namreč že v izhodišču spregleda, da se del zanjo sporne obrazložitve nanaša na kasnejšo vlogo z dne 16. 9. 2009 in ne na vlogo z dne 9. 6. 2009 (glej drugi odstavek na 4. strani obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje). Prav tako ne drži, da sodbe sodišča prve stopnje glede vtoževane škode iz naslova izpadle najemnine ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožeča stranka tudi v tem delu ni dokazala elementa protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti (zadnji odstavek na 7. strani obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje), to pa za preizkus sodbe sodišča prve stopnje zadošča. Sodišče prve stopnje je tudi sicer v obrazložitvi že uvodoma pojasnilo, da odsotnost katere od predpostavk odškodninske odgovornosti izključuje utemeljenost tožbenega zahtevka (prvi odstavek na 4. strani obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje).

15. Glede zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka v reviziji očita, da bi morali sodišči prve in druge stopnje dejansko stanje, kot sta ga navedli pravdni stranki, preizkusiti tudi z vidika splošnih pravil o povrnitvi škode, česar pa naj sodišči ne bi storili. Glede vtoževane škode iz naslova izpadle najemnine za dva najemnika, ki sta v spornem obdobju tožeči stranki odpovedala najemni pogodbi, tožeča stranka v reviziji zatrjuje, da je bilo ravnanje tožene stranke za najemnike lahko moteče že, če ravni obeh imisij (oziroma obeh skupin motilnih ravnanj) nista presegali dovoljene in krajevno običajne meje, zato naj pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka iz tega naslova dovoljene in krajevno običajne meje obeh imisij ne bi bile relevantne. Očitek tožeče stranke ni utemeljen.

16. Tožeča stranka je v tej zadevi vtoževala plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi prekomernih imisij tožene stranke, kar je pojasnila tudi na prvem naroku za glavno obravnavo dne 27. 5. 2009. Na podlagi takšne trditvene podlage sta sodišči prve in druge stopnje opravili materialnopravno presojo na podlagi določb, ki jih je v tožbi navedla že sama tožeča stranka, torej na podlagi določb 75. člena SPZ (prepovedana imisija) in drugega odstavka 99. člena SPZ (zaščita pred vznemirjanjem) v zvezi s 131. členom OZ in ne v zvezi s tretjim odstavkom 133. člena OZ, kot zmotno navaja tožeča stranka v reviziji (glej zadnji odstavek na 2. strani in prvi odstavek na 3. strani obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje ter prvi odstavek na 4. strani v zvezi z zadnjima dvema odstavkoma na 3. strani obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje). Glede na navedeno sta sodišči prve in druge stopnje presojo z vidika splošnih pravil o povrnitvi škode (131. člen OZ), ki ga z revizijo želi doseči tožeča stranka, že opravili.

17. V primeru vtoževanja odškodnine zaradi prepovedanih imisij merilo protipravnega ravnanja predstavlja določba prvega odstavka 75. člena SPZ, ki določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Navedeno pomeni, da je treba imisije, ki so glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajne, trpeti, četudi so morda lahko moteče. Odločitev o reviziji

18. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe tožeče stranke, ki so bile bistvene za odločitev.

19. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

20. Na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče upoštevaje Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške odvetnika za sestavo odgovora (Tar. št. 21), materialne stroške (13. člen OT) ter davek na dodano vrednost (2. člen OT). Sodišče ni priznalo priglašenih stroškov sodne takse za odgovor na revizijo, ker po Zakonu o sodnih taksah - ZST-1 (39. člen ZST-1) odgovor ni več taksiran.

Op. št. (1): Primerjaj sodbo VS RS II Ips 381/2003 z dne 17. 6. 2004.