Jedro

Revizija, ki jo je podala tožeča stranka sama, ni dovoljena, revizija vložena po odvetniku, pa je prepozna.

Izrek

Reviziji se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek da se odpravi odločba Centra za socialno delo Mozirje št. 020-60-0280/06/02 z dne 18. 3. 2006 in odločba Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 02061-299/2006-03 z dne 4. 7. 2006 ter se naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, v katerem mora upravni organ upoštevati pravno mnenje sodišča, v roku, ki naj ne bi bil daljši od 30 dni od pravnomočnosti sodbe dalje.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila podana, ker sodišče ni dopustilo zaslišanja priče vodovodnega inštalaterja, ki bi lahko izpovedal, da mu je tožnik zaradi materialne ogroženosti zneske poravnal v obrokih in večkratno. Izpodbijana sodba ima takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, prav tako pa gre za nasprotje med razlogi sodbe in listinami in zapisniki o izpovedbah v postopku in samimi temi listinami oziroma zapisniki. Materialno pravo naj bi bilo napačno uporabljeno, ker organ Centra za socialno delo (CSD) ni pravilno uporabil svojega pooblastila, ki ga ima po zakonu glede odločitve po diskrecijski pravici. CSD ni pozval tožnika kot vlagatelja in ni pregledal dejanskega stanja na terenu, ampak je ugotavljal le dohodke, ne pa tudi kako velika je škoda in koliko je ta škoda vplivala na vse ostalo. S preostalimi revizijskimi navedbami tožeča stranka dejansko zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in graja dokazno oceno sodišča. 4. Revizija, ki jo je podala tožeča stranka sama, ni dovoljena, revizija vložena po odvetniku, pa je prepozna.

5. V skladu s 367. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007) je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, ki jo lahko stranke vložijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe.

6. Sodba, zoper katero je vložena revizija, je bila tožeči stranki vročena 18. 3. 2008. Tožeča stranka je pri drugostopnem sodišču vložila laično revizijo 28. 3. 2008 (kot je razvidno iz podatkov dohodnega žiga na listini in potrdila pošte na kuverti pošiljke o času oddaje priporočene pošiljke). V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen, če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožeča stranka nima pravniškega državnega izpita (tega ob vložitvi revizije ni niti navajala niti izkazala), je bila njena revizija nedovoljena, zaradi česar bi jo v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP moralo zavreči že sodišče prve stopnje.

7. Tožeča stranka je dne 18. 4. 2008 s priporočeno poštno pošiljko vložila revizijo po odvetniku. V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da je bilo ravnanje sodišča prve stopnje s tožnikovo revizijo – kot z nepopolno vlogo, smiselno po določbi 108. člena ZPP in 36. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004), nepravilno. Ne glede na to, da revizija, ki jo vloži stranka sama, ni nepopolna (ampak nedovoljena) je namreč potrebno izhajati iz dejstva, da je nepopolnost vloge v pritožbenem in revizijskem postopku definirana drugače, kot v prvostopenjskem postopku (tako tudi Pravno mnenje, sprejeto na občni seji VS RS dne 26. 2. 2002). Po določbi 383. člena ZPP veljajo v postopku z revizijo, če ni v členih 367 do 382 drugače določeno, smiselno določbe tega zakona o pritožbi zoper sodbo iz drugega in tretjega odstavka 334. člena, 335., 336. in 342. člena, drugega in tretjega odstavka 344. člena, drugega odstavka 345. člena, 346., 351., 356. člena in členov 359 do 362 tega zakona. Po prvem odstavku 336. člena ZPP, ki se smiselno torej uporablja tudi v revizijskem postopku, je pritožba nepopolna v primeru, če se po njenih podatkih ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija ali če pritožba ni podpisana. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

8. Rok za vložitev revizije je prekluzivni zakonski rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati. Ker sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za to, da je vlogo tožeče stranke (revizijo) štelo za nepopolno in ker ni zakonske podlage za podaljšanje roka za vložitev revizije, je revizija, vložena po odvetniku, prepozna, saj je vložena po izteku 30 dnevnega roka od vročitve sodbe sodišča druge stopnje tožeči stranki. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP tudi to revizijo zavrglo.