Jedro

Vprašanje, ki ga izpostavlja revident ni povezano s stališči izpodbijane sodbe. Zato ne more biti pomembno po vsebini zadeve. Tudi sicer pa revident z njim dejansko sprašuje o vezanosti upravnega organa pri odločanju o statusu stranskega udeleženca v obravnavanem postopku, na odločitvi o revidentovem enakem statusu v dveh drugih postopkih (ki sta z obravnavanim očitno povezana preko načrtovane gradnje konkretnega objekta). S tem pa zahteva presojo pravilnosti postopka izdaje upravnega akta, kar glede na prvi odstavek 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklep Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO) št. 35401-1/2015-5 z dne 7. 4. 2015, s katerim je bila zavržena zahteva tožeče stranke za vročitev sklepa ARSO št. 35401-1/2015-2 z dne 25. 2. 2015. Z omenjenim sklepom je bilo na podlagi 62. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) ugotovljeno, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za imenovani trgovski center ustreza projektnim pogojem za nameravani poseg v okolje (zanj je bilo 26. 4. 2012 izdano okoljevarstveno soglasje).

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožeča stranka (v nadaljevanju: revident) vlaga revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015 ).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010).

6. Revident kot pomembno navaja vprašanje, ali je pravna povezanost postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja in postopka po 62. členu ZVO-1 takšna, da daje v postopku po 62. členu ZVO-1 upravnemu organu podlago za ugotovitev pravnega interesa stranke za priznanje položaja stranskega udeleženca po 44. členu ZUP in posledično za ugoditev zahtevka iste stranke za vročitev odločbe Agencije, izdane po 62. členu ZVO-1, že zato ker ima položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, s katerima je postopek po 62. členu ZVO-1 neposredno povezan oziroma, ali se v postopku izdaje po 62. členu ZVO-1 zahteva samostojni izkaz pravnega interesa za priznanje položaja stranskega udeleženca in odločitev o zahtevku za vročitev odločbe Agencije po 62. členu ZVO-1, neodvisno od postopka izdaje gradbenega dovoljenja in postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba temelji na stališču, da je upravni organ utemeljeno zavrgel revidentovo zahtevo za vročitev odločbe ARSO, saj je pred tem z drugim sklepom št. 35400-58/2015-2 z dne 9. 3. 2015, ki je postal pravnomočen 4. 2. 2016 (torej pred izdajo izpodbijane sodbe), zavrgel že njegovo zahtevo za priznanje lastnosti stranskega udeleženca v postopku izdaje omenjene odločbe. Ker ta odločitev pomeni, da ne gre za osebo, ki bi v tem postopku lahko varovala svoje pravne koristi (43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), je s tem po mnenju sodišča prve stopnje odločil tudi o tem, kar je glede na določbo drugega odstavka 229. člena ZUP bistvenega pomena za presojo, da revident ni upravičen zahtevati vročitve odločbe.

8. Po oceni Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga izpostavlja revident, glede na navedeno, ni povezano s stališči izpodbijane sodbe. Zato ne more biti pomembno po vsebini zadeve. Tudi sicer pa revident z njim dejansko sprašuje o vezanosti upravnega organa pri odločanju o statusu stranskega udeleženca v obravnavanem postopku, na odločitvi o revidentovem enakem statusu v dveh drugih postopkih (ki sta z obravnavanim očitno povezana preko načrtovane gradnje konkretnega objekta). S tem pa zahteva presojo pravilnosti postopka izdaje upravnega akta, kar glede na prvi odstavek 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog(1). Na podlagi zatrjevanja kršitve pravnih norm, ki niso predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti(2). To pomeni, da je mogoče vzpostaviti podlago za vsebinsko obravnavanje izpodbijane sodbe le preko vprašanj, ki se nanašajo na kršitev materialnega prava ali pravil ZUS-1. Poleg vsega revidentovo vprašanje izhaja iz okoliščin, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotovilo (da mu je bil priznan položaj stranskega udeleženca v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja). Revizije pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (drugi odstavek 85. člena ZUS-1)

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Drugače kot v pritožbi, ki jo je mogoče vložiti zaradi zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta (2. točka prvega odstavka 75. člena ZUS-1).

(2) Prim. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 368/2014 z dne 23. 3. 2016 in X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016.