Jedro

Ker uveljavlja tožeča stranka v tej pravdi plačilo glavnice, se obresti za presojo dovoljenosti revizije, pa čeprav je njihovo plačilo v izreku sodbe izraženo v kapitaliziranem znesku, ne upoštevajo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj tožnikove terjatve v znesku 18.175,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2002 ter več zneskov, katerih skupna vsota znaša 13.578,00 EUR. Drugačen oziroma višji zahtevek (glavnica v znesku 57.778,21 EUR s pripadajočimi obrestmi) je zavrnilo. Nato je ugotovilo obstoj toženčeve terjatve v znesku 779,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 8. 2008. Terjatvi 18.175,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2002 in 779,63 EUR je nato pobotalo na dan 29. 8. 2008. Nazadnje je toženo stranko obsodilo, naj plača tožeči stranki 34.379,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2008 ter že poprej ugotovljene zneske, katerih skupna vsota znaša 13.578,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo. Ugotovilo je, da je v pobot uveljavljana terjatev višja za 1.000,00 EUR, zato je ustrezno znižalo tudi v plačilo naloženo obveznost. Obenem je spremenilo še obrestni del odločitve ter zakonske zamudne obresti namesto od kapitalizirane glavnice, priznalo od nekapitalizirane glavnice (18.175,79 EUR). V ostalem delu je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo v nespremenjenem delu potrdilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga revizijo tožena stranka. Sodišču predlaga, naj „sprejme ustrezno odločitev“. Uvodoma navaja, da je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 46.865,04 EUR.

4. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Ker uveljavlja tožeča stranka v tej pravdi plačilo glavnice, se obresti za presojo dovoljenosti revizije, pa čeprav je njihovo plačilo v izreku sodbe izraženo v kapitaliziranem znesku, ne upoštevajo. Ob obstoju glavnega zahtevka za plačilo glavnice ne more dobiti zahtevek za plačilo (pa čeprav kapitaliziranih) obresti narave glavnega zahtevka(1).

7. Tako se izkaže, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izračunana skladno z 39. členom ZPP, ni 46.865,04 EUR, marveč 31.753,00 EUR. Znesek 33.379,04 EUR (tretja alineja I. točke sodbe sodišča druge stopnje v zvezi s V. točko sodbe sodišča prve stopnje) predstavlja namreč glavnico, ki jo je bilo zaradi tričlenskega izreka, oblikovanega zaradi procesnega pobotnega ugovora tožene stranke, treba kapitalizirati. V njem je vsebovana glavnica v znesku 18.175,79 EUR, ostalo so kapitalizirane (in delno pobotane) obresti. Za presojo dovoljenosti revizije je torej relevanten znesek 18.175,70 EUR. K temu je treba prišteti nato še nadaljnje glavnične zneske, vsebovane v V. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje (ta del je potrjen z II. točko sodbe pritožbenega sodišča). Njihova skupna vsota znaša 13.578,00 EUR. Skupna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe torej znaša 31.753,00 EUR in ne presega praga (direktno) dovoljene revizije (drugi odstavek 367. člena ZPP).

8. Revizija je torej vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP). Takšno nedovoljeno revizijo je moralo sodišče zavreči (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse. Glej sklepe VS RS: II Ips 360/2003 z dne 17. 6. 2004, II Ips 463/2005 z dne 1. 12. 2005, II Ips 597/2006 z dne 25. 10. 2007, III Ips 194/2008 z dne 7. 4. 2009 in številne druge.