Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pokojna tožnica in prvi toženec sta bila zakonca, ki sta v času trajanja zakonske zveze pridobila precej nepremičnin. V zemljiški knjigi je bil kot lastnik vpisan zgolj prvi toženec. Ta je vse sporne nepremičnine brez soglasja pokojne tožnice s prodajno pogodbo in pogodbo o preužitku odsvojil enemu od svojih sinov (drugemu tožencu). Pokojna tožnica je zato zahtevala ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev, ničnosti sklenjenih pogodb ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da več nepremičnin predstavlja skupno premoženje pokojne tožnice in prvega toženca, pri čemer delež tožnice znaša 29 %, delež prvega toženca pa 71 %; kar je tožnica iz naslova skupnega premoženja zahtevala več, je zavrnilo. Nadalje je ugotovilo, da sta prodajna pogodba z 7. 4. 2014 in pogodba o preužitku s 16. 11. 2015 nični; ugotovilo je neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist drugega toženca in vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje v korist prvega toženca.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev delno ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je ničnost spornih poslov in neveljavnost zemljiškoknjižnih vknjižb ter vzpostavitev prejšnjega stanja omejilo na tožnici pripadajoči delež iz naslova skupnega premoženja, to je 29/100. Sicer pa je pritožbo tožencev in pritožbo tožnice zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženca vlagata predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavljata naslednja vprašanja: ◦ ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo ničnost prodajne pogodbe in pogodbe o preužitku; ◦ ali je podana aktivna legitimacija in procesna sposobnost tožnice v tej zadevi zaradi nedokončanega postopka zaradi skrbništva; in ◦ ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko ob izostanku zaslišanja obeh strank ni upoštevalo pisne izjave prvega toženca in ni odločilo skladno s trditvenim in dokaznim bremenom; ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker njegova sodba glede nezaslišanja toženca ni obrazložena.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).