Jedro

V konkretnem primeru gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je okrajno sodišče odločilo o gospodarskem sporu, po določbi 32. člena ZPP pa je za sojenje v teh sporih pristojno okrožno sodišče. Res je, da pazi sodišče ves čas med postopkom na svojo stvarno pristojnost po uradni dolžnosti ter da pomeni tovrstna kršitev absolutno bistveno kršitev postopka, vendar pa spada ta med lažje absolutne bistvene kršitve postopka. Pritožbeno sodišče namreč nanjo ne pazi po uradni dolžnosti. To pomeni, da se stranka tudi v pritožbi ne bo mogla nanjo uspešno sklicevati, če na to ni pravočasno (takoj, ko je mogoče) opozorila že med postopkom na prvi stopnji.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 110483/2009 z dne 7. 8. 2009 za znesek 3.823,47 EUR z obrestmi in stroški. V presežku, za znesek 974,55 EUR s pripadki, je sklep razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o stroških pravdnega postopka.

2. Toženec je v pritožbi uveljavljal bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), češ da je v zadevi sodilo stvarno nepristojno sodišče. Navedel je, da je okrajno sodišče sodilo v postopku, za katerega je pristojno okrožno sodišče v gospodarskem sporu. Iz listin je razvidno, da gre za plačilo po pogodbah o obveznem in kasko zavarovanju tovornjakov in priklopnikov, s katerimi toženec kot samostojni podjetnik opravlja poslovno dejavnost avtoprevozništva. Spor se nanaša na dejavnost tožene stranke in izvira iz pogodbenega odnosa, povezanega z dejavnostjo tožene stranke.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo. Med ostalim je obravnavalo pritožbeno trditev o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP o stvarni pristojnosti in jo zavrnilo kot neupoštevno, z obrazložitvijo, da bi jo morala tožena stranka po 286b. členu ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče. Stranka bi morala na kršitev postopka opozoriti že pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa v postopku na prvi stopnji ni uveljavljala kršitve določb pravdnega postopka o stvarni pristojnosti sodišča. V pritožbi tudi ni navedla, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije in revizija je bila s sklepom II DoR 86/2012 dopuščena glede pravnega vprašanja pravilne uporabe 286b. člena ZPP v zvezi s pritožbenim uveljavljanjem bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede stvarne pristojnosti sodišča. 5. Toženec v reviziji navaja, da je iz obrazložitve sodišča prve stopnje razvidno, da je tožeča stranka pogodbeni odnos, iz katerega je uveljavljala terjatev, opirala na sklenjene zavarovalne pogodbe za zavarovanje tovornjakov in priklopnikov po več zavarovalnih policah, katerih sklenitelj je bil S. s. p.. Takšno trditev je postavila tožeča stranka v tožbi, prvostopenjsko sodišče pa jo je povzelo v svoji odločbi. Pritožbenemu sodišču očita kršitev 286b. člena ZPP v povezavi z 19. členom ZPP. Meni, da je očitek kršitve iz 4. točke 339. člena ZPP pred sodiščem prve stopnje utemeljen in ga je mogoče podati tudi v pritožbi. Tako stališče je sprejelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v svojem sklepu II Cp 2379/2011. Napadena odločitev pritožbenega sodišča nasprotuje temeljni določbi 19. člena ZPP, ki pravi, da mora vsako sodišče med postopkom ves čas paziti na svojo stvarno pristojnost. Gre torej za dolžnost sodišča, ki mu jo narekuje zakon, za kar ni potrebe po predhodnem grajanju postopkovne kršitve v smislu določbe 286b. člena ZPP. Določba drugega odstavka 350. člena ZPP ne preprečuje stranki, da v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka, na katero je sicer sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, in ni omenjena v drugem odstavku navedenega člena. Že zakonska dikcija 4. točke 339. člena ZPP pove, da gre za pravno situacijo, ko sodišče odloči. Sodišče pa odloči, ko svojo odločitev strankam sporoči v izdelani odločbi. Zato lahko stranka tako kršitev uveljavi v pravnem sredstvu, v tem primeru pred višjim sodiščem, in ji določba 286b. člena ZPP ne odreka te pravice. Bistveno pa je, da jo uveljavi. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi ter razveljavi odločbe nižjih sodišč. Priglaša stroške revizije.

6. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Eno glavnih načel, ki jih je zakonodajalec zasledoval z zadnjo novelo ZPP (ZPP-D), je načelo obveznosti strank, da prispevajo h koncentraciji in pospešitvi postopka.(1) To se je, kot izhaja iz določb 286a. in 286b. člena ZPP, odrazilo tudi v dopolnjeni ureditvi sistema prekluzij. Določilo 286b. člena ZPP je prineslo breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev, kasnejše grajanje, tudi v pravnih sredstvih, pa se upošteva le, če stranka izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde prej ni mogla navesti.(2) Cilj te novosti je, da se kršitev še pravočasno odpravi že pred sodiščem prve stopnje (seveda kadar je to glede na okoliščine in naravo kršitve sploh mogoče) in s tem zniža nevarnost, da bi v pritožbenem postopku prišlo do razveljavitve sodbe in vrnitve zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Na ta način naj bi se tudi onemogočilo špekuliranje oz. preprečilo situacije, ko stranka ve za procesno kršitev, a to v postopku pred sodiščem prve stopnje zamolči in čaka na izid sojenja pred sodiščem prve stopnje. Če v postopku uspe, ostane tiho, če pa v postopku ne uspe, pa vloži pritožbo in v njej uveljavlja predmetno procesno kršitev.(3) Na podlagi določbe 286b. člena ZPP pa se mora stranka odločiti, ali bo procesno kršitev uveljavljala takoj, ko je to mogoče, in poskusila doseči njeno odpravo, ali pa se šteje, da se uveljavljanju te kršitve odpoveduje, zato jo bo lahko kasneje, vključno s pravnimi sredstvi, uveljavljala le, če bo dokazala, da te kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Koncentracija, hitrost in ekonomičnost postopka upravičujejo zakonodajalčev poseg, ki ima za posledico, da lahko obveljajo tudi odločitve, ki so obremenjene s kršitvami postopka.

9. Pri tem, ko je zakonodajalec zasledoval pospešitev postopka, je očitno upošteval, da lahko krni drugo ustavno varovano dobrino: pravico do izjavljanja, varovano z določbo 22. člena Ustave in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zato sankcija prekluzije ni mogoča, če gre za najhujše kršitve postopka – tiste, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).(4) Načelo sorazmernosti, ki veže normodajalca pri oblikovanju pravil, pa mora upoštevati tudi sodišče pri njihovi razlagi, kar pomeni, da je treba najti v vsakem primeru posebej pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi strani. Pravni standard »takoj ko je to mogoče« je treba razlagati prožno in življenjsko in v odvisnosti od narave (in očitnosti) kršitve.(5) (6)

10. V konkretnem primeru gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je okrajno sodišče odločilo o gospodarskem sporu, po določbi 32. člena ZPP pa je za sojenje v teh sporih pristojno okrožno sodišče. Res je, da pazi sodišče ves čas med postopkom na svojo stvarno pristojnost po uradni dolžnosti ter da pomeni tovrstna kršitev absolutno bistveno kršitev postopka, vendar pa spada ta med lažje absolutne bistvene kršitve postopka. Pritožbeno sodišče namreč nanjo ne pazi po uradni dolžnosti. To pomeni, da se stranka tudi v pritožbi ne bo mogla nanjo uspešno sklicevati, če na to ni pravočasno (takoj, ko je mogoče) opozorila že med postopkom na prvi stopnji.(7)

11. Na podlagi navedenega je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) ter odločilo še, da sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Primerjaj Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), Poročevalec Državnega zbora, št. 21/2008, str. 4. Op. št. (2): Primerjaj prvi odstavek 286b. člena ZPP.

Op. št. (3): Glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), Poročevalec Državnega zbora, št. 21/2008, str. 139. Op. št. (4): Primerjaj drugi odstavek 286b. člena ZPP.

Op. št. (5): Primerjaj Galič, A., v Ude, L., Galič, A. (rd.); Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 4. knjiga, GV založba, Ljubljana 2010, str. 240. Op. št. (6): Primerjaj sodbi VSRS II Ips 425/2011, III Ips 45/2011. Op. št. (7): Primerjaj Zobec, J.; Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2009, str. 280.