Jedro

Stranka se na absolutno bistveno kršitev iz 4. točke 2. odst. 339. člena ZPP ne more uspešno sklicevati v pritožbi, če je ni pravočasno uveljavljala med postopkom na prvi stopnji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točki I in III) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 110483/2009 z dne 7. 8. 2009 vzdrži v veljavi za znesek glavnice 3.823,47 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2009 dalje do plačila in za stroške izvršbe v znesku 30,80 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 8. 2009 dalje do plačila (točka I izreka sodbe). V presežku, za znesek 974,55 € s pp, je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (točka II izreka) ter odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške tega pravdnega postopka v znesku 30,27 € v 15 dneh, sicer z zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje, pod izvršbo (točka III izreka).

Tožena stranka se je pritožila zoper I. in III. točko izreka sodbe zaradi bistvene kršitve določil postopka iz 4. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 15. točke 339. člena ZPP. Meni, da je sodišče kršilo določbo, po kateri mora po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. O zahtevku bi moral odločati gospodarski oddelek Okrožnega sodišča v Celju, ker se vse listine nanašajo na S. S. kot samostojnega podjetnika. Ob pravilni označbi tožene stranke – S. T. A. S. S. s.p., s sedežem L. v. ..., P., tako kot tudi glasijo police in fakture, izdane na podlagi sklenjenih polic, bi šlo za gospodarski spor, saj gre za spor iz po pogodbenega odnosa, povezanega z dejavnostjo tožene stranke. Odločitev sodišča je tudi protispisna in nasprotuje vsebini listin v spisu. Sodišče je oprlo svojo odločitev in obvezalo na plačilo denarnega zneska S. S., čeprav se listine v spisu ne nanašajo nanj in torej ne izkazujejo terjatve do S. S., temveč se nanašajo na samostojnega podjetnika S. T. A. S. S. s.p.. Vsebina listin, ki so v spisu, torej nasprotuje odločitvi sodišča, ki se na te listine sklicuje. Neskladje pa obstaja že v smislu pogojev, ki jih mora izpolnjevati verodostojna listina. Verodostojna listina se mora nanašati na osebo, ki je v izvršilnem predlogu označena kot dolžnik. Tega pogoja predložene listine – fakture, ne izpolnjujejo. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je že v prvi pripravljalni vlogi 19. 4. 2011 navedla, da predložene listine niso skladne oznaki verodostojne listine po izvršilnem predlogu. Ugovor tožene stranke v tej smeri je bil zagotovo utemeljen. Sodišče prve stopnje je dolžno to neskladje presoditi v okviru procesnih določb, ki dajejo sodišču dolžnost, da po uradni dolžnosti pazi na bistvene postopkovne kršitve. Glede na obrazloženo tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni, tako da uvodoma navedeni sklep o izvršbi razveljavi tudi za znesek glavnice 3.823,47 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2009 dalje in za stroške izvršbe v znesku 30,80 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 8. 2009 dalje do plačila in predlog za izvršbo zavrže in spremeni sklep o stroških postopka tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in stroške pritožbe.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 286.b členu ZPP mora stranka kršitve določb pravdnega postopka (razen tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti) pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ampak zgolj v okviru vložene pritožbe. Stranka, ki jo želi uveljaviti, mora zato nanjo opozoriti že v postopku pred sodiščem prve stopnje in sicer takoj, ko je to mogoče. Iz podatkov spisa je razvidno, da tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni uveljavljala kršitve določb pravdnega postopka o stvarni pristojnosti sodišča. Ker v pritožbi ne zatrjuje, da tega brez svoje krivde morebiti ni mogla storiti, pritožbeno sodišče pritožbenih izvajanj v smeri te kršitve ne more upoštevati.

Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da se ne strinja z zneskom izvršbe, ker je previsok glede na dolgovani znesek po policah št. … in ..., in da ni dobila ne opomina ne izpisa odprtih postavk, oziroma nima niti enega dokumenta upnika, v katerem bi bil specificiran dolg. V prvi pripravljalni vlogi z dne 19. 4. 2011 pa je ugovarjala zastaranje določenih obrokov premij, se upirala obrestnemu delu zahtevka in navedla, da predložene listine niso skladne oznaki verodostojne listine po izvršilnem predlogu. Glede na podatke v spisu tožena stranka šele v pritožbi prvič navaja, da se listine, ki jih je predložila tožeča stranka, ne nanašajo na S. S., temveč na S. S. kot samostojnega podjetnika, in da ne izkazujejo terjatve do toženca. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Ker tožena stranka ni izkazala zahtevanih pogojev, pritožbeno sodišče gornjih dejstev, prvič navedenih v pritožbi, ni smelo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Vsebina listin, ki so v spisu, in za katere tožena stranka torej ni pravočasno uveljavljala, da ne izkazujejo terjatve do nje, pa ni v nasprotju z odločitvijo sodišča prve stopnje. Tudi sicer ni dvojnosti subjektov v primeru samostojnega podjetnika, ki odgovarja za svoje dolgove z vsem svojim premoženjem.

Sodišče prve stopnje se je v 14. točki obrazložitve pravilno opredelilo do ugovora verodostojne listine oziroma ugovora, da predložene listine niso skladne oznaki verodostojne listine po izvršilnem predlogu. Glede na navodila za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (Uradni list RS, št. 121/2007 z dne 27. 12. 2007) je tožeča stranka (upnica) v sektor 5 (oznaka zahtevka) vpisala kataloško številko 7 (obračun zamudnih obresti) in verodostojno listino označila kot „premija“, in tako po oceni pritožbenega sodišča zahtevek označila, kot je zahtevano, na način, da je dolžniku čim bolj nedvoumno jasno, za katero verodostojno listino gre. Kasneje predložen izračun obresti z dne 3. 8. 2009 je tako skladen oznaki verodostojne listine po izvršilnem predlogu. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo navedeni ugovor, s tem ko je štelo, da je tožeča stranka predlog za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine vložila na podlagi izračuna obresti, ki šteje na podlagi 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju za verodostojno listino.

Ker glede na obrazloženo niso podani pritožbeno uveljavljani razlogi, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora glede na določbo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama kriti svoje stroške, ki so nastali med postopkom v zvezi s pritožbo.