Jedro

Če sodišče konkludentno zavrne ugovor krajevne pristojnosti, mora razloge za tako odločitev v sodbi pojasniti. V kolikor svoje odločitve ne obrazloži in se samo sklicuje na določbo 22. člena ZPP je s tem podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 51. člena ZPP, ki govori o krajevni pristojnost glede na kraj izpolnitve obveznosti, saj je ta določba uporabljiva le v sporih z mednarodnim elementom. Kadar izda odločbo sodišče, ki ni krajevno pristojno, je s tem podana kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Po pravnomočnosti sklepa sodišča druge stopnje bo zadeva odstopljena krajevno in stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

III. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) naložilo plačilo zneska 48.432,42 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov (I. točka izreka). V II. točki izreka v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo in v III. točki je tožencu naložilo plačilo stroškov tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) v znesku 2.943,36 EUR v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženec. V pravočasni pritožbi med drugim navaja, da je v zadevi odločal krajevno nepristojno sodišče, ki se je v svoji odločitvi sklicevalo zgolj na 22. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o ustalitvi pristojnosti. Toženec je še vedno prepričan, da je za razsojo v predmetni zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani in da je odločalo nepristojno sodišče, kar predstavlja bistveno kršitev postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo se tožnica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen ZPP).

6. V predmetni zadevi tožnica zahteva vračilo zneska, ki ga je plačala banki A., d. d.,, ker je slednja od nje v izvršilnem postopku, kot zastavne dolžnice, terjala poplačilo kredita, ki ga je prejel toženec po kreditni pogodbi št. sklenjene z banko kot upnico. S plačilom kredita banki, namesto dolžnika - toženca, je tožnica na podlagi subrogacije (275. člen OZ) vstopila v položaj upnika in od toženca zahteva povrnitev plačanega zneska. Na tožnico je torej na podlagi zakona prešla izpolnjena terjatev.

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožnica v tožbi utemeljevala krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, na podlagi 51. člena in prvega odstavka 52. člena ZPP. Toženec je v odgovoru na tožbo, v prvi pripravljalni vlogi in na prvem naroku obrazloženo nasprotoval krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru, saj za slednje niso izpolnjeni zakonski pogoji in je predlagal, da se zadeva odstopi v odločanje krajevno pristojnemu sodišču v Ljubljani v skladu s 46. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi (5. točka obrazložitve) zgolj zapisalo, da je prišlo do ustalitve pristojnosti v skladu z 22. členom ZPP.

8. Če sodišče konkludentno zavrne ugovor krajevne pristojnosti, mora razloge za tako odločitev v sodbi pojasniti. V kolikor svoje odločitve ne obrazloži in se samo sklicuje na določbo 22. člena ZPP je s tem podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP1. 9. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 51. člena ZPP, ki govori o krajevni pristojnost glede na kraj izpolnitve obveznosti, saj je ta določba uporabljiva le v sporih z mednarodnim elementom. V splošnih pravdnih postopkih (razen v gospodarskih sporih - 485. člen ZPP) krajevna pristojnost v sporih brez mednarodnega elementa ne more temeljiti na okoliščini kraja izpolnitve obveznosti2. Prav tako predmetnega spora ni mogoče utemeljiti na nepogodbeni odgovornosti za škodo v skladu s prvim odstavkom 52. člena ZPP, kjer gre za izbirno krajevno pristojnost, ki je tožnica niti ni posebej utemeljila. Toženec pa je ugovor krajevne pristojnosti podal pravočasno, v odgovoru na tožbo (22. člen ZPP).

10. S tem je v predmetnem pravdnem postopku za odločanje pristojno sodišče po kraju stalnega prebivališča toženca, torej sodišče splošne krajevne pristojnosti (46. člen v zvezi s prvim odstavkom 47. člena ZPP).

11. Kadar izda odločbo sodišče, ki ni krajevno pristojno, je s tem podana kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa sodišča druge stopnje, zadeva odstopljena krajevno in stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani, saj te kršitve na pritožbeni stopnji že po naravi stvari, sodišče druge stopnje ne more sanirati (prvi odstavek 354. člena ZPP).

1 J. Zobec, Pravdni postopke s komentarjem, GV Založba 2009, 3. knjiga, str. 282. 2 V. Rijavec, Pravdni postopek s komentarjem, GV Založba 2005, 1. knjiga, str. 251.