Jedro

Glede vprašanja lastninske in stavbne pravice na grobnici na pokopališču ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato je to revizijo dopustilo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja lastninske in stavbne pravice na grobnici.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev: (1) da je tožnik lastnik grobnice št, 270, ki se nahaja na parc. št. 682/1, vl. št. 1677 k.o. ... in (2) da je tožnik imetnik stavbne pravice na parc. št. 682/1, vl. št. 1677 k.o. ... za grobnico št. 270, last tožnika, ter tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis stavbne pravice za grobnico št. 270 na ime tožnika.

2. Sodišče je ugotovilo, da je na nepremičnini parc. št. 682/1, vl. št. 1677 k.o. ..., vknjižena lastninska pravica v korist Mestne občine ..., prej pa je bila vknjižena družbena lastnina. Gre za pokopališče, to je nepremičnino v splošni rabi, ki ni v pravnem prometu. Tožnikov prednik lastninske pravice na grobnici ni mogel pridobiti, Komunalno podjetje ... pa tudi ni bilo lastnik nepremičnine in ni imelo razpolagalne sposobnosti za prenos lastninske pravice oziroma pravice uporabe, kar je sicer storilo s pogodbo z dne 4. 1. 1965 s tožnikovim pravnim prednikom. Prostor za grobove je po zakonu mogoče le oddati v najem. Ker lastninske pravice na grobnici ni pridobil tožnikov prednik, je z dedovanjem ni pridobil niti tožnik. Neutemeljen je tudi zahtevek za ugotovitev obstoja stavbne pravice po drugem odstavku 271. člena Stvarno pravnega zakonika (SPZ), saj grobnica po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo SPZ ni bila predmet lastninske pravice. Posledično je neutemeljen tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

3. Sodišče druge stopnje je (z istimi razlogi) zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga dopustitev revizije glede vprašanja lastninske in stavbne pravice na grobnici. Navaja, da je vprašanje pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne sodne prakse v bodoče, ko bo šlo za vprašanja položaja lastnikov grobnic na pokopališčih. O tem vprašanju ni prakse Vrhovnega sodišča. Odločitev sodišč pa je materialnopravno napačna. Sodišči sta spregledali, da je tožnik originarno postal lastnik grobnice po samem zakonu z dedovanjem. Nepravilno sta enačili pojem groba oziroma grobnega mesta z grobnico. To je zidan prostor s pokrovom in zgrajenim vhodom v prostor. Gre za funkcionalni objekt na zemljišču. Tudi prejšnji pravni sistem je občanom zagotavljal lastninsko pravico na predmetih namenjenih za osebno potrošnjo, rabo ali zadovoljevanje kulturnih in osebnih potreb. Grobnica vsekakor predstavlja stvar, ki ima določeno identiteto in premoženjsko vrednost ter namembnost. Končno tožnik v predlogu še zatrjuje, da sodišči zgrešeno in samovoljno zožata uporabo določbe drugega odstavka 271. člena SPZ o stavbni pravici.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so podani pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede vprašanja lastninske in stavbne pravice na grobnici na pokopališču. O tem vprašanju ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato gre za pomembno pravno vprašanje za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je zato v skladu s tretjim odstavkom 367. c člena ZPP predlogu za dopustitev revizije ugodilo.