Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnika, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 26. 6. 2019; na ugotovitev, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč mu še traja; da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in mu za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo obračunati mesečna bruto nadomestila plače in po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto nadomestilo plače; mu obračunati in izplačati pripadajoči regres za letni dopust ter ga prijaviti v obvezna zavarovanja. Zavrnilo je tudi njegov za povrnitev pravdnih stroškov. V II. točki izreka je zavrnilo podredni tožbeni zahtevek tožnika, v katerem je namesto reintegracije uveljavljal sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja (vključno z obračunom ter izplačilom plače ter regresa za letni dopust za obdobje od dneva prenehanja delovnega razmerja do dneva sodne razveze). Zavrnilo je tudi njegov zahtevek za plačilo denarnega povračila v znesku 25.917,71 EUR in zahtevek, da mu je dolžna tožena stranka povrniti njegove pravdne stroške. V III. točki izreka je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno odločitev se je pritožil tožnik. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije postavlja sledeča vprašanja: – ali je pritožbeno sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da v pogodbi o zaposlitvi določena obveznost delodajalca, da delavcu (poslovodni osebi – ravnatelju) po prenehanju mandata ponudi pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, zavezuje delodajalca le tedaj, ko s takšnim delovnim mestom tudi razpolaga; – ali je pritožbeno sodišče prekršilo materialno pravo, ko je odločilo, da pogodbeno dogovorjena obveznost delodajalca, da poslovodni osebi po prenehanju mandata ponudi drugo ustrezno zaposlitev v zavodu, ne zavezuje delodajalca, da ustrezno reorganizira delovni proces; – ali je pritožbeno sodišče prekršilo materialno pravo, ko je odločilo, da je delodajalec delavcu (poslovodni osebi – ravnatelju), ki ima v pogodbi o zaposlitvi priznano pravico do zaposlitve v zavodu po prenehanju mandata ravnatelja, dolžan ponuditi zgolj zaposlitev s polnim delovnim časom, ne pa tudi zaposlitve s krajšim delovnim časom.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po drugem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.