Jedro

Pri oceni odločitev direktorja v konkretni situaciji je treba upoštevati dejansko stanje ex ante, torej dejansko stanje, v katerem se je nahajal direktor v trenutku sprejemanja odločitev, ko so bili njihovi dejanski učinki še negotovi, ne pa okoliščin, ki so nastopile kasneje.

Določeni pritožbeni očitki bi lahko bili odločilnega pomena za odločitev o pritožbi, zato je sodišče druge stopnje s tem, ko nanje ni odgovorilo, storilo bistveno kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožeča stranka (d. o. o.) je od toženca kot bivšega direktorja tožeče stranke na podlagi 258. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD), ki se uporablja tudi za družbe z omejeno odgovornostjo, zahtevala povrnitev škode, ki naj bi ji nastala zaradi spornega posla najema letala Cessna Excel z veriženjem pogodb. Verigo pogodb naj bi predstavljale osnovna pogodba o najemu letala1 z dne 30. 5. 2005 med družbo H. GmbH (v nadaljevanju leasingodajalec) in liechtensteinsko družbo I., pogodba o najemu istega letala z dne 23. 5. 2005 med družbo I. in švicarsko družbo S. AG (hčerinsko družbo v 100-odstotni lasti tožeče stranke) ter pogodba o podnajemu istega letala z dne 28. 6. 2005 med družbo S. AG in tožečo stranko. Glede na pogodbe naj bi najem letala trajal 120 mesecev oziroma 10 let. Sklenjen posel naj bi bil škodljiv zaradi sodelovanja družbe I., saj naj bi tožeča stranka celoten posel lahko sklenila neposredno z leasingodajalcem oziroma preko hčerinske družbe S. AG za nižjo ceno, to je za ceno, ki jo je leasingodajalcu plačevala vmesna družba I. Zatrjevano škodo naj bi predstavljala približno 25-odstotna razlika med višino mesečne najemnine, kot je bila določena v osnovni pogodbi med leasingodajalcem in družbo I., in višjo najemnino, kot je bila določena v pogodbi med družbo I. in družbo S. AG (13.562,30 EUR), ter plačilo dodatnih ur letenja, ki v osnovni pogodbi ni bilo dogovorjeno.

2. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju tožbeni zahtevek za plačilo 1,478.055,00 EUR z zamudnimi obrestmi zavrnilo (I. točka izreka). Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Sodišči sta presodili, da protipravnost ravnanja toženca ni podana.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (370. člen ZPP).

4. Sodišče je revizijo vročilo tožencu, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev. Toženec stroškov revizijskega postopka ni priglasil. 5. Sodba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana 14. 1. 2015, kar je pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E). Zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem na podlagi prvega odstavka 125. člena ZPP-E nadaljeval po določbah Zakona o pravdnem postopku (zgoraj in v nadaljevanju ZPP), ki so se uporabljale pred začetkom uporabe ZPP-E. Revizija je dovoljena na podlagi 490. člena ZPP.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Toženec je bil v času sklenitve spornega posla direktor tožeče stranke.

- S. AG je hčerinska družba tožeče stranke, ki je bila v času sklenitve spornega posla v 100-odstotni lasti tožeče stranke. Letalo, ki ga je najela, je pod enakimi pogoji dala v podnajem tožeči stranki.

- Tožeča stranka v kritičnem času v letu 2005 ni imela likvidnostnih sredstev, ki bi ji omogočala nakup letala ali najem letala neposredno od leasingodajalca.

- Iz mnenja sodne izvedenke izhaja, da bi morala tožeča stranka v primeru uvoza oziroma nakupa letala najeti dolgoročni kredit za dobo 10 let za nakup letala in kratkoročni kredit za založitev DDV. Obresti, ki bi se natekle ob zapadlosti posameznega kredita, bi po grobem izračunu znašale 1,571.000,00 EUR. Iz mnenja nadalje izhaja, da bi morala tožeča stranka v primeru neposredne sklenitve pogodbe z leasingodajalcem plačati polog v višini 527.532,00 EUR in stroške izvedbe posla v višini 15.000,00 EUR;2 morala bi tudi založiti plačilo DDV.

- Tudi hčerinska družba tožeče stranke S. AG je bila v kritičnem času v zelo slabem finančnem stanju in ni bila likvidnostno sposobna podpreti tožeče stranke pri izvedbi spornega posla.

**Revizijske navedbe**

7. Tožeča stranka v reviziji sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj se ne bi opredelilo do določenih pritožbenih navedb. Očita mu tudi, da naj bi protispisno štelo dejstva glede plačila pologa in stroškov izvedbe posla za neprerekane. Materialno pravo naj bi uporabilo zmotno, ker naj sodišče druge stopnje ne bi upoštevalo obrnjenega dokaznega bremena, v skladu s katerim bi moral toženec dokazovati, da je ravnal s skrbnostjo dobrega in poštenega gospodarstvenika. Standard dobrega in poštenega gospodarstvenika naj bi bil v obravnavanem primeru kršen. Sodišče druge stopnje bi moralo presojati, ali zatrjevana ravnanja predstavljajo kršitev dolžnosti ravnanja s skrbnostjo dobrega in poštenega gospodarstvenika. Namesto tega se je sodišče osredotočilo na vprašanje utemeljenosti in tehtnosti toženčevega zagovora. Pri tem naj bi ključna vprašanja ostala neraziskana oziroma nepojasnjena.

**Presoja utemeljenosti revizije**

8. Revizija je utemeljena.

9. Tožeča stranka v reviziji očita, da naj bi sodišče druge stopnje protispisno navedlo, da tožeča stranka dejstev glede stroškov izvedbe posla in plačila pologa ni prerekala, ta dejstva pa je nato na podlagi določbe 214. člena ZPP štelo za priznana. Navaja, da naj bi sama ves čas postopka zatrjevala, da družba I. ni plačala pologa, nazadnje naj bi to storila z vlogo z dne 2. 12. 2014. Prav tako naj bi oporekala tudi stroškom izvedbe posla [ki naj bi jih imel I.] in s tem v zvezi zahtevala predložitev dokazov.

10. Revizijski očitek ni utemeljen. Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da bi revizijske trditve iz prejšnje točke obrazložitve na načelni ravni lahko utemeljevale bistveno kršitev določbe drugega odstavka 214. člena ZPP, ne pa protispisnosti iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pri kateri gre za napako, ki je podana v primeru napačnega povzemanja določenega podatka iz listinskega dokaznega gradiva v sodbo.

11. Glede pologa je sodišče druge stopnje zavzelo stališče, da tožeča stranka ni prerekala dejstva o njegovi višini (12. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Da to ne bi držalo, tožeča stranka v reviziji ne zatrjuje. Nasprotno pa sodišče druge stopnje ni zavzelo stališča o neprerekanosti plačila tega pologa in je takšen zapis v reviziji zmoten. Ker sodišče druge stopnje glede pologa ni zavzelo stališča, ki ga napada revizija, je revizijski očitek že iz tega razloga neutemeljen.

12. Tudi sicer se sodišču druge stopnje ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali je družba I. polog plačala ali ne. V obravnavanem primeru je tožeča stranka tožencu kot bivšemu direktorju očitala sklenitev spornega posla, in sicer najem letala Cessna Excel z veriženjem pogodb. Pravno podlago za presojo očitanega ravnanja toženca predstavlja 258. člen ZGD,3 ki je določal, da morajo člani uprave pri vodenju poslov ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ter da člani uprave solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (prvi in drugi odstavek 258. člena ZGD). Pri tem je treba pri oceni odločitev direktorja v konkretni situaciji upoštevati dejansko stanje ex ante, torej dejansko stanje, v katerem se je nahajal direktor v trenutku sprejemanja odločitev, ko so bili njihovi dejanski učinki še negotovi,4 ne pa okoliščin, ki so nastopile kasneje. V zvezi z očitkom sklenitve spornega posla najema letala z veriženjem pogodb predstavlja zatrjevano dejstvo plačila ali neplačila pologa, ki ga je bila po osnovni pogodbi o najemu letala z dne 30. 5. 2005 dolžna plačati družba I., dejstvo, ki je nastopilo kasneje, in zato ne predstavlja dejstva, ki bi lahko bilo odločilno za (ex ante) presojo protipravnosti ravnanja direktorja.

13. Glede dejstva o stroških izvedbe posla je sodišče druge stopnje zavzelo stališče, da ga tožeča stranka ni prerekala (12. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). To stališče tožeča stranka v reviziji napada zgolj pavšalno, saj ne navede konkretizirano, kdaj med postopkom naj bi stroškom izvedbe posla oporekala. Tudi sicer Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka kot strošek izvedbe posla, ki bremeni I.t, že v tožbi navedla znesek 15.000,00 EUR, ta znesek pa je upoštevala tudi v pisnih pripombah na izvedensko mnenje z dne 12. 6. 2104 v zaključni fazi postopka pred sodiščem prve stopnje. Glede na obrazloženo je revizijski očitek neutemeljen tudi glede stroškov izvedbe posla.

14. Tožeča stranka v reviziji sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj se ne bi opredelilo do določenih pritožbenih navedb.

15. Na ta revizijski očitek Vrhovno sodišče najprej odgovarja v tistem delu, v katerem ni utemeljen. Sodišče druge stopnje se je opredelilo do pritožbenih navedb o tem, da naj se izvedenka ne bi opredelila do tega, da bi bilo mogoče sporni posel izvesti brez družbe I. ter da naj izvedenka ne bi pojasnila upravičenosti zaračunavanja 25-odstotne razlike v najemnini. V 10. točki obrazložitve sodbe je sodišče druge stopnje upoštevaje izvedensko mnenje pojasnilo, zakaj spornega posla ni bilo mogoče skleniti neposredno s tožečo stranko, pojasnilo je tudi, da razliko v višini najemnine predstavljajo stroški financiranja oziroma odhodki za obresti, ki jih je tožeča stranka plačevala posredno preko najemnine. V 11. točki obrazložitve sodbe je upoštevaje izvedensko mnenje in ustno zaslišanje izvedenke pojasnilo, zakaj spornega posla ni bilo mogoče skleniti preko tožničine hčerinske družbe S. AG. V 14. točki obrazložitve sodbe je dodatno pojasnilo zaključek, da sodelovanje družbe I. v spornem poslu ni bilo nerazumno.

16. Sodišče druge stopnje mora presoditi (le) tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na ugotovitev sodišča druge stopnje, da je bila hčerinska družba tožeče stranke S. AG v kritičnem času v zelo slabem finančnem stanju in ni bila likvidnostno sposobna podpreti tožeče stranke pri izvedbi spornega posla (11. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje), se sodišču druge stopnje ni bilo treba ukvarjati s pritožbenim očitkom, da naj se izvedenka ne bi opredelila do tega, da bi bilo lahko sporno pogodbeno razmerje s praktično enakim učinkom davčne optimizacije sklenjeno brez družbe I. tako, da bi se osnovna pogodba o najemu letala sklenila med leasingodajalcem in družbo S.AG, kot tudi ne s pritožbenim očitkom, da naj izvedenka ne bi izvedla simulacije učinka posla, če bi se sporni posel izvedel na prej opisani način. Ob ugotovitvah, da družba S. AG ni bila likvidnostno sposobna za izvedbo posla, ti pritožbeni očitki niso bili odločilnega pomena za odločitev o pritožbi, zato sodišču druge stopnje nanje ni bilo treba izrecno odgovarjati.

17. Tožeča stranka zmotno meni, da bi se sodišče druge stopnje moralo opredeliti tudi do mnenja revizijske družbe E., ki naj bi ugotovila škodljivo ravnanje toženca in nastanek škode, pri čemer naj bi to mnenje predstavljalo del tožničine trditvene podlage. Tožeča stranka v pritožbi tovrstnih očitkov, kot jih podaja sedaj v reviziji, ni podala, sodišče druge stopnje pa na neopredelitev do morebitnih navedb, podanih v postopku pred sodiščem prve stopnje (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ne pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). V odsotnosti tovrstnih pritožbenih navedb in dolžnosti preizkusa po uradni dolžnosti tako ni obstajala dolžnost sodišča druge stopnje, da bi se opredelilo do mnenja revizijske družbe E. (prvi odstavek 360. člena ZPP).

18. Revizijski očitek neopredelitve do pritožbenih navedb pa je utemeljen v delu, v katerem tožeča stranka sodišču druge stopnje očita, da ni pojasnilo, zakaj izvedenki ni bilo treba upoštevati določenih pritožbeno izpostavljenih okoliščin, na katere naj bi tožeča stranka opozorila že v pripombah na izvedensko mnenje; v zvezi s tem naj bi tožeča stranka (med drugim) opozarjala na to, da naj bi bila družba I. brez premoženja in ustanovljena samo za sporni posel ter da naj bi vsa potrebna zavarovanja za izvedbo posla dala tožeča stranka in družba S. AG (solidarno poroštvo, maksimalna hipoteka v višini 1,000.000,00 EUR na tožničini nepremičnini) in da naj družba I.tega bremena ne bi imela. Na te pritožbene očitke sodišče druge stopnje ni odgovorilo, čeprav imajo dana zavarovanja na načelni ravni določeno ceno oziroma vrednost, ki bi po eni strani lahko vplivala na dejanski zaključek o sposobnosti tožeče stranke oziroma njene hčerinske družbe S. AG za sklenitev posla neposredno z leasingodajalcem brez sodelovanja družbe I. Po drugi strani bi neupoštevanje danih zavarovanj lahko vplivalo tudi na (prenizko) oceno stroškov, ki jih je imela tožeča stranka s spornim poslom, oziroma na (prenizko) oceno koristi, ki jih je imela družba I., ter posledično na presojo smotrnosti sklenitve spornega posla najema letala z veriženjem pogodb v primerjavi s sklenitvijo posla neposredno z leasingodajalcem brez sodelovanja družbe I. Izpostavljeni pritožbeni očitki bi lahko bili odločilnega pomena za odločitev o pritožbi, zato je sodišče druge stopnje s tem, ko nanje ni odgovorilo, storilo bistveno kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP). Glede na obrazloženo je preuranjen tudi zaključek sodišča druge stopnje, da je izvedenka odgovorila na vsa zastavljena vprašanja in jih razumljivo obrazložila ter da zato niso podani pogoji za postopanje po določbi 254. člena ZPP.

**Odločitev o reviziji**

19. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na očitke, ki so bili odločilnega pomena za odločitev o reviziji.

20. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), pritožba tožeče stranke pa je ostala neizčrpana, je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP, I. točka izreka).

21. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP (II. točka izreka).

1 Glede na trditve tožeče stranke naj bi nabavni strošek letala znašal 6,200.000,00 EUR. 2 Glede na trditve tožeče stranke naj bi bilo plačilo pologa in stroškov izvedbe posla dolžnost družbe I.t po osnovni pogodbi o najemu letala z dne 30. 5. 2005. 3 Prim. sodbo VS RS III Ips 86/2004 z dne 24. 5. 2005. 4 Prim. sodbo VS RS III Ips 80/2010 z dne 9. 7. 2013.