Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - na kakšen način mora tožnik zahtevati od solastnika souporabo nepremičnine, ki bi mu šla glede na njegov solastniški delež; ali mora prikrajšani solastnik izrecno zahtevati, da se mu omogoči fizična souporaba ali pa zadostuje že izraz volje iz katere je razvidno, da prikrajšani solastnik na prikrajšanje ne pristaja; - ali mora solastnik nujno pristati na souporabo tudi takrat, ko je to življenjsko gledano nesmiselno ali pa lahko namesto tega predlaga/zahteva, da se stanovanje proti plačilu nadomestila v celoti prepusti njemu ali pa da drugi stanovanje uporablja v celoti, pa posledično ta drugi plačuje prvemu ustrezno nadomestilo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: − na kakšen način mora tožnik zahtevati od solastnika souporabo nepremičnine, ki bi mu šla glede na njegov solastniški delež; ali mora prikrajšani solastnik izrecno zahtevati, da se mu omogoči fizična souporaba ali pa zadostuje že izraz volje iz katere je razvidno, da prikrajšani solastnik na prikrajšanje ne pristaja; − ali mora solastnik nujno pristati na souporabo tudi takrat, ko je to življenjsko gledano nesmiselno ali pa lahko namesto tega predlaga/zahteva, da se stanovanje proti plačilu nadomestila v celoti prepusti njemu ali pa da drugi stanovanje uporablja v celoti, pa posledično ta drugi plačuje prvemu ustrezno nadomestilo.

Obrazložitev

1. Nižji sodišči sta odločili o tožničinih zahtevkih za plačilo uporabnine. Za obravnavani postopek dopustitve revizije je pravno pomemben le zahtevek tožnice zoper tretje toženko.

2. Prvostopenjsko sodišče je tožničinemu zahtevku za plačilo uporabnine delno ugodilo in je odločilo, da je tretje toženka dolžna tožnici plačati 7.829,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih prisojenih zneskov. V presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tretje toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin tožbeni zahtevek zoper tretje toženko za plačilo uporabnine v celoti zavrnilo. Odločitev o pobotnem ugovoru tretje tožene stranke pa je razveljavilo. Kot bistveno je poudarilo, da tožnica od tretje toženke ni zahtevala souporabe nepremičnine, ki jo ima v solasti, zato je na svoje prikrajšanje pristala.

4. Predlog za dopustitev revizije v zvezi z zahtevkom za plačilo uporabnine zoper tretje toženko je vložila tožnica in v njem izpostavila vprašanji: 1) na kakšen način mora tožnik zahtevati od solastnika souporabo nepremičnine, ki bi mu šla glede na njegov solastniški delež; ali mora prikrajšani solastnik izrecno zahtevati, da se mu omogoči fizična souporaba ali pa zadostuje že izraz volje iz katere je razvidno, da prikrajšani solastnik na prikrajšanje ne pristaja, kot npr. zahteva za sklenitev najemne pogodbe in plačilo odmene za obseg prikrajšanja. Slednje je s praktičnega vidika še toliko bolj pomembno v primeru stanovanj, ki dejansko ne omogočajo souporabe s strani različnih družin in oseb, ki sicer ne živijo in nimajo namena živeti v skupnem gospodinjstvu, torej v primeru kot je ta, ko imamo opravka s popolnimi tujci; 2) ali mora solatnik nujno pristati na souporabo (ker se solatnik noče izseliti, noče plačevati nadomestila za prekomerno uporabo) tudi takrat, ko je to življenjsko gledano nesmiselno ali pa lahko namesto tega predlaga/zahteva, da se stanovanje proti plačilu nadomestila v celoti prepusti njemu ali pa da drugi stanovanje uporablja v celoti, pa posledično ta drugi plačuje prvemu ustrezno nadomestilo.

5. Tožnica utemeljuje, da zahteve za souporabo prikrajšani solastnik ni dolžan podati izključno z zahtevo za souporabo nepremičnine, temveč tudi posredno v smislu nestrinjanja s svojim prikrajšanjem. Prav tako bi se moral tudi poziv na plačilo najemnine šteti kot zahteva za souporabo nepremičnine.

6. Predlog je utemeljen.

7. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so glede predlaganih vprašanj izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.