Jedro

Pritožbeno sodišče je z vpogledom v zemljiškoknjižni izpisek na seji senata storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v drugem odstavku na tretji strani svoje sodbe ugotovilo, „da predmetna nepremičnina v etažni lastnini ni bila vpisana v zemljiško knjigo“. Take so bile tudi tožničine trditve, ki jih v postopku na prvi stopnji in tudi na drugi stopnji ni nihče prerekal. Z vpogledom v nepredlagani dokaz o neprerekanem dejstvu na seji pritožbenega senata je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, tožnici onemogočilo, da se o izvedenem dokazu izjavi in ji s tem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo, da tožnici izroči v sodbenem izreku opredeljen poslovni prostor ter povrne pravdne stroške. Štelo je, da je tožnica izkazala lastninsko pravico na lokalu na podlagi sodbe, ki je razveljavila prejšnjo prodajno pogodbo ter pravnemu predniku sedanjega toženca naložilo sklenitev prodajne pogodbe s tožnico in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, sicer bo tako listino nadomestila sodba. Ugotovilo je, da etažna lastnina v zemljiški knjigi še ni izvedena, sodba pa po njegovi presoji vsebuje pridobitni naslov in pridobitni način. Toženec kot nadaljnji pridobitelj poslovnega prostora ni bil v dobri veri in je zato reivindikacijski zahtevek proti njemu utemeljen.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo toženčevi pritožbi in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek. Po njegovi presoji tožnica svoje lastninske pravice ni izkazala, ker je potreben še pridobitni način, torej vpis v zemljiško knjigo. Prav nasprotno, iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je na spornem poslovnem prostoru vknjižen toženec.

3. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnica vložila pravočasen predlog za dopustitev revizije, ki mu je revizijsko sodišče s sklepom II DoR 113/2010 z 9. 6. 2010 ugodilo tako, da je revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje z izvedbo dokazov kršilo načeli neposrednosti in kontradiktornosti.

4. Tožnica v dopuščeni reviziji pojasnjuje, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da sporni poslovni prostor ni vknjižen v zemljiški knjigi, pritožno sodišče pa je mimo navedb pravdnih strank in nespornih ugotovitev samo po uradni dolžnosti vpogledalo v zemljiškoknjižni izpisek in ugotovilo, da naj bi bil poslovni prostor vpisan v zemljiški knjigi. S takim ravnanjem je tožnici onemogočilo, da bi se o tem dokazu sploh izjavila, zaradi česar je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbeno sodišče tega dokaza ne bi smelo izvesti brez pritožbene obravnave, če je šlo za situacijo, da je dvomilo v ugotovljeno dejansko stanje. Glede na kršeno pravico do izjave tožnica pojasnjuje, da in zakaj se zemljiškoknjižni izpisek nanaša na sosednji toženčev poslovni prostor (na hišni številki 37 a in ne 37), ki ni bil predmet tožbenega zahtevka in je samostojna enota. V nadaljevanju se tožnica sklicuje še na svoje pravice iz 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije in ustavnosodno prakso, na procesno pravilo, da se nezanikana dejstva štejejo za priznana itd. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in zavrnitev toženčeve pritožbe.

5. Revizija je bila vročena tožencu in obema stranskima intervenientoma. Toženec v odgovoru nanjo predlaga zavrženje, prvi stranski intervenient pa zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. Po drugem odstavku 371. člena ZPP revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Zato druge revizijske trditve niso upoštevne. Povzeta zakonska določba pa tudi ne utemeljuje toženčevega stališča, da je treba zaradi (delnega) preseganja dopuščenih vprašanj revizijo kar zavreči. Tega stališča ne utemeljuje niti zatrjevano napačen revizijski predlog, kako naj revizijsko sodišče odloči, saj sodišče na predlog stranke ni vezano.

8. Načelo kontradiktornosti iz prvega odstavka 5. člena ZPP je eno temeljnih načel pravdnega postopka, je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave RS in katere izpeljava je tudi pravica do izjave v postopku. Izpeljano je v mnogih zakonskih določbah v postopku na prvi in drugi stopnji, njegova kršitev pa praviloma pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (Galič v Ude et al.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, stran 62, GV Založba, Ljubljana, 2010).

9. Revizijsko sodišče pritrjuje tožnici, da je pritožbeno sodišče z vpogledom v zemljiškoknjižni izpisek na seji senata storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v drugem odstavku na tretji strani svoje sodbe ugotovilo, „da predmetna nepremičnina v etažni lastnini ni bila vpisana v zemljiško knjigo“. Take so bile tudi tožničine trditve, ki jih v postopku na prvi stopnji in tudi na drugi stopnji ni nihče prerekal. Z vpogledom v nepredlagani dokaz o neprerekanem dejstvu na seji pritožbenega senata je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, tožnici onemogočilo, da se o izvedenem dokazu izjavi in ji s tem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

10. Obrazložena procesna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je absolutne narave in zato terja razveljavitev izpodbijane sodbe ne glede na okoliščino, da stranski intervenient meni, da sporni dokaz ni vplival na pravilnost in zakonitost sodbe. Zato revizijsko sodišče le na kratko pojasnjuje, da že iz same dikcije razlogov pritožbenega sodišča (prvi odstavek na četrti strani sodbe v stavku, ki se začne s „prav nasprotno...“) izhaja, da podatki iz zemljiškoknjižnega izpiska niso bili le dodani razlog o neizkazanosti tožničine lastninske pravice. Zaradi ugotovljene procesne kršitve ni bilo treba presojati še vprašanja, ali je prišlo tudi do kršitve načela neposrednosti.

11. Revizijsko sodišče je na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP ugodilo tožničini reviziji, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizije in obeh revizijskih odgovorov temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.