Jedro

Ne drži stališče tožeče stranke, da je izvajalec avtomatično upravičen do višjega plačila, če je za opravljeno delo potreben dodaten čas oziroma več časa, kot ga je predvidel ob sklenitvi pogodbe. Sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da mora izvajalec gradbenih del pred določitvijo ponudbene cene za svoja dela predvideti potrebne količine in cene materialov, ki jih bo pri svojem delu uporabil, ter potreben čas za opravo dela oziroma delovne ure in plačilo za delovno silo. V obravnavanem primeru sta pogodbeni stranki določili enotno ceno, zato je imela tožeča stranka možnost, da zaračuna dejanske količine uporabljenih materialov, ne pa tudi možnosti, da zaračuna višjo ceno zaradi porabe več časa za opravo del. Do slednjega bi bila upravičena le, če bi šlo za nepredvidena dela, tega pa ni zatrjevala.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim izpodbija odločitev sodišča druge stopnje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Sicer se revizija zavrne.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.061.036,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jih je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala kot izvajalec po gradbeni pogodbi. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo delno razveljavilo, potrdilo pa jo je v delu, ki se nanaša na plačilo 1.275.240,98 EUR, kar predstavlja zahtevek za plačilo stroškov zaradi dodatnih del in dodatno potrebnega časa pri njihovi izvedbi. Sodišči prve in druge stopnje sta zavrgli predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija je v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, nedovoljena, v ostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije:

5. Stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, po ustaljenem stališču revizijskega sodišča ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.(1) Ker revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila potrjena odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti revizije:

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - Pravdni stranki sta 23. 3. 2000 sklenili gradbeno pogodbo za izgradnjo predora T. (v nadaljevanju pogodba), tožena stranka kot naročnik in tožeča stranka kot izvajalec.

- S pogodbo sta določili, da bo tožeča stranka opravljena dela obračunala po enotnih cenah iz predračuna in po dejansko izvršenih količinah, za morebitna dodatna dela, naročena s strani naročnika, pa bosta stranki sklenili aneks k pogodbi. Cena za vgradnjo sider je bila enaka za vgradnjo v strop, bok ali čelo predora.

- Naročnik v času gradnje ni spremenil metode izkopa predora. Pravdni stranki nista sklenili aneksa k pogodbi.

7. Tožeča stranka je od tožene stranke v tem postopku med drugim zahtevala povrnitev stroškov za oteženi izkop ter plačilo dodatnih del za vgraditev IBO sider, ki so služila zavarovanju čela predora. Sodišči prve in druge stopnje sta tožbeni zahtevek v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, zavrnili na podlagi presoje, da ni šlo za dodatna dela, temveč so bila vsa dela zajeta v ceni, dogovorjeni s predračunom.

8. Pravdni stranki sta se s pogodbo dogovorili, da bo tožeča stranka za toženo stranko opravila dela za izgradnjo predora ... s pogonsko centralo. V prvem odstavku 3. člena pogodbe sta določili, da bo tožeča stranka izgradnjo predora obračunala po cenah iz predračuna in po dejansko izvršenih količinah. Za morebitna dodatna dela, naročena s strani naročnika (tožene stranke), ki so vpisana v gradbeni dnevnik in potrjena s strani inženirja, pa naj bi pogodbeni stranki pred izčrpanjem sredstev sklenili aneks k pogodbi in ceno določili na podlagi pogodbeno določenih kalkulativnih osnov (drugi odstavek 3. člena pogodbe).

9. Ne drži stališče tožeče stranke, da je izvajalec avtomatično upravičen do višjega plačila, če je za opravljeno delo potreben dodaten čas oziroma več časa, kot ga je predvidel ob sklenitvi pogodbe. Sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da mora izvajalec gradbenih del pred določitvijo ponudbene cene za svoja dela predvideti potrebne količine in cene materialov, ki jih bo pri svojem delu uporabil, ter potreben čas za opravo dela oziroma delovne ure in plačilo za delovno silo.(2) V obravnavanem primeru sta pogodbeni stranki določili enotno ceno, zato je imela tožeča stranka možnost, da zaračuna dejanske količine uporabljenih materialov, ne pa tudi možnosti, da zaračuna višjo ceno zaradi porabe več časa za opravo del. Do slednjega bi bila upravičena le, če bi šlo za nepredvidena dela, tega pa ni zatrjevala.

10. Drži, da so Splošni pogoji pogodbe I. del (v nadaljevanju splošni pogoji) sestavni del pogodbe, saj to izhaja iz 18. člena pogodbe. Kljub temu, da se sodišči prve in druge stopnje na splošne pogoje nista izrecno sklicevali, je njuna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna. Določila splošnih pogojev, na katere se sklicuje revidentka, v konkretnem primeru namreč ne pridejo v poštev. Določba 12.2 člena ureja podaljšanje roka in plačilo izdatkov, ki so posledica nepredvidljivih ovir. Njihovega obstoja tožeča stranka ni zatrjevala. Določba 40.2 člena (v povezavi z 40.1 členom) splošnih pogojev se uporablja v primeru začasnih ustavitev del. V konkretnem primeru dela niso bila ustavljena. Tudi določba 42.2 člena ureja drugačno situacijo od obravnavane, in sicer zakasnitev in stroške zaradi opustitve naročnika, da mu preda gradbišče na razpolago. Tožeča stranka se nadalje neutemeljeno sklicuje tudi na določbe 51., 51.2, in 52. člena splošnih pogojev. Te določbe se nanašajo na morebitne spremembe pogodbe in na dodatna dela. Za veljavnost sprememb pogodbe in dodatnih del bi morali pravdni stranki skleniti aneks k prvotni pogodbi (drugi odstavek 3. člena pogodbe). Glede na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje tožena stranka kot naročnik tudi ni spremenila metode izkopa predora, izkop predora z uporabo IBO sider, ki so se vgrajevala v čelo predora, pa je bil opravljen v okviru obveznosti iz pogodbe. Tožeča stranka zato do vtoževanega zneska iz tega naslova ni upravičena.

11. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno delno zavrnilo, na podlagi 377. člena ZPP pa zavrglo, v delu, s katerim izpodbija odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

12. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Glej npr. odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 611/2007 z dne 30. 3. 2009 in II Ips 104/2010 z dne 15. 4. 2010. Op. št. (2): Glej tudi dr. Nina Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, komentar k 654. členu (ki je po vsebini enak 635. členu Zakon o obligacijskih razmerjih, ki se v konkretnem primeru uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika), str. 994.