Jedro

Tožnica je sicer podala predlog za prenehanje statusa naravnega vodnega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 15 k. o. ..., torej je predlagateljica organu, da naj začne postopek po uradni dolžnosti. Ni pa zato stranka postopka, saj je to po drugem odstavku 19. člena ZV-1 lahko le lastnik zemljišča javnega dobra, ni pa niti stranska udeleženka, saj v tem postopku ne varuje nobene svoje pravice oziroma pravne koristi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožničino tožbo zoper sklep Agencije Republike Slovenije za okolje, Urada za upravljanje z vodami, št. 35512-185/2009-5 z dne 14. 4. 2010, s katerim je navedeni organ odločil, da po uradni dolžnosti ne uvede postopka za prenehanje naravnega vodnega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 15 k. o. ... Tožena stranka je z odločbo, št. 3555-23/2010-8 z dne 20. 6. 2011, pritožbo zoper navedeni sklep kot neutemeljeno zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnica kot lastnica sosednjih nepremičnin nima pravice zahtevati uvedbe postopka po uradni dolžnosti zaradi prenehanja statusa naravnega vodnega javnega dobra na nepremičnini v lasti druge osebe. Tožničina pobuda za uvedbo postopka po uradni dolžnosti temelji na njenem dejanskem interesu, to je, da bi se na ta način zanjo ustvarili pogoji za pridobitev lastninske pravice na tej nepremičnini, in v tem postopku ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.

3. Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep meni, da je odločitev nezakonita in samovoljna. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Njen pravni interes se kaže v lastninsko pravni ureditvi. Sklicuje se na določbe 11. in 19. člena Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1). Navaja razloge, zaradi katerih meni, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje statusa naravnega vodnega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 15 k. o. ... Struga potoka, ki je tekel po navedeni nepremičnini, je suha najmanj že od leta 1970 in ne služi več svojemu namenu, torej ne zadosti definiciji vodnega javnega zemljišča. Strugo mora redno vzdrževati in čistiti, da ne trpi negativnih posledic na svojem zemljišču. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Prenehanje statusa naravnega vodnega javnega dobra ugotovi na zahtevo lastnika zemljišča ali po uradni dolžnosti ministrstvo z odločbo (drugi odstavek 19. člena ZV-1).

7. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožnica ni lastnica nepremičnine parc. št. 15 k. o. ..., ki je opredeljeno kot naravno vodno javno dobro, je pa lastnica sosednjih nepremičnin parc. št. 16 in 17 k. o. ...

8. Tožnica je sicer podala predlog za prenehanje statusa naravnega vodnega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 15 k. o. ..., torej je predlagateljica organu, da naj začne postopek po uradni dolžnosti. Ni pa zato stranka postopka, saj je to po drugem odstavku 19. člena ZV-1 lahko le lastnik zemljišča javnega dobra, ni pa niti stranska udeleženka, saj v tem postopku ne varuje nobene svoje pravice oziroma pravne koristi.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba zavrže, pravilna, saj tožnica ne izkazuje pravnega interesa v tem upravnem sporu.

10. Po določbi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. 11. Tožnica z navedbami o težavah, ki jih ima na svojih nepremičninah zaradi neurejenosti spornega zemljišča, ki naj v naravi ne bi bil več potok, tudi po presoji Vrhovnega sodišča izkazuje zgolj dejanski interes, ne pa tudi pravnega. Kot lastnica sosednjih nepremičnin na podlagi citirane določbe drugega odstavka 19. člena ZV-1 ne more zahtevati uvedbe postopka prenehanja statusa naravnega vodnega javnega dobra. Tožničine navedbe o izpolnjevanju zakonskih pogojev za prenehanje statusa naravnega vodnega javnega dobra pa so pravno nepomembne, saj z njimi ne izkazuje svojega pravnega interesa za vložitev tožbe v tem upravnem sporu.

12. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča. 13. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, tožnica na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.